Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (3620)

1.      víc  -a m (ȋ) nižje pog. šala, dovtip: smejati se vicem; pripovedovati vice; masten, nedolžen vic / politični, ribiški vic / v povedno-prislovni rabi to bi bil vic, če bi mu vse odnesli ● nižje pog. biti za vice šaljiv, neresen; nižje pog. no, in v čem je vic tega prizadevanja smisel, namen ♪
2.      vícati  -am nedov. (ȋ) star. mučiti, trpinčiti: moža je vicala in goljufala / vozniki se vicajo po slabi cesti ∙ star. vicati se v peklu v krščanskem okolju trpeti vícan -a -o: vicane duše ♪
3.      více  víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice ♪
4.      vice...  ali více... predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje a) doseganja za stopnjo nižjega družbenega, službenega položaja: viceadmiral, viceprefekt, viceprezident b) namestništva: viceguverner, viceregent ♪
5.      víceadmirál  -a m (ȋ-ȃ) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala ♪
6.      vicedóm  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu namestnik deželnega kneza: urad vicedoma / deželni vicedom ♪
7.      vicedómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vicedome: vicedomski urad / vicedomski arhiv ♪
8.      víceguvernêr  -ja m (ȋ-ȇ) namestnik guvernerja: viceguverner banke ♪
9.      vícekónzul  -a m (ȋ-ọ̑) namestnik konzula: imenovan je bil za vicekonzula ♪
10.      vícešampión  -a m (ȋ-ọ̑) publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva ♪
11.      více vêrsa  [verza] prisl. (ȋ-ȇ) knjiž. nasprotno, narobe: kapital kroži kot blago, nato kot denar in vice versa ♪
12.      vicinálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. krajeven, stranski: vicinalna cesta, železnica ♪
13.      ájdovica  -e ž (á) ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo ♪
14.      barítovica  -e ž (ȋ) kem. raztopina barijevega hidroksida ♪
15.      bárvica  -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
16.      bedákovič  -a m (á) nav. iron. bedak ♪
17.      bégovica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
18.      bétvica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva: a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice ♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože ♪
19.      bíbavica  -e ž (ȋ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko ♪
20.      bíbavičen  -čna -o (ȋ) pridevnik od bibavica: bibavični tokovi ♪
21.      bíkovica  -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu ♪
22.      bleščávica  -e ž (ȃ) knjiž. močna svetloba: ostra bleščavica ga je zmedla ♪
23.      blískavica ¹ -e ž (í) oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem; poletna bliskavica; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh; pren. bliskavica svetovnega konflikta; bliskavica na političnem obzorju; ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju ♪
24.      blískavica ² -e ž (í) redko bliskovna luč ♪
25.      bobovíca  -e ž (í) redko bobovina ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226