Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (351-375)


  1.      tropínovica  -e ž (í) nar. tropinovec: piti tropinovico ♪
  2.      trzávica  -e ž (ȃ) 1. nehoteno sunkovito krčenje navadno obraznih mišic: trzavica mu je spreletavala obraz; trzavica okrog ust 2. publ. zelo močna živčna, čustvena napetost zaradi spora, nesporazuma: ves kolektiv je živel v trzavici / povzročati polemične trzavice; v domači mir segajo trzavice sveta ♪
  3.      tuljávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka ♪
  4.      últralevíčarski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v delavski, zlasti komunistični stranki: ultralevičarska socialna gesla / ultralevičarska skupina ♪
  5.      umrtvíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. omrtvičiti: umrtvičiti živec / hoteli so umrtvičiti svobodoljubni duh naroda ♪
  6.      upravíčenec  -nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec ♪
  7.      upravíčenka  -e ž (ȋ) ženska oblika od upravičenec: upravičenka do porodniškega dopusta ♪
  8.      upravíčenost  -i ž (ȋ) značilnost upravičenega: upravičenost boja proti okupatorju; moralna upravičenost dejanja; upravičenost kritike / upravičenost društva, šole / dokazati upravičenost do otroškega dodatka pravico ♪
  9.      upravičeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, navajati zadostne razloge za kaj: upravičevati svojo odločitev // biti zadosten razlog za kaj: dozdajšnji uspehi upravičujejo upe, da bo načrt dosežen; nič ne upravičuje njegovega strahu 2. publ. dajati pravico do česa: vaše življenje vas kljub vsemu ne upravičuje do maščevanja ♪
  10.      upravíčiti  -im dov. (í ȋ) 1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj: upravičiti ustanovitev podjetja; upravičiti zahteve 2. z ravnanjem, dosežki dokazati pravico do česa: upravičil je svoj položaj / kinoteka je upravičila svoj obstoj / upravičil je zaupanje delovnih ljudi upravíčen -a -o 1. deležnik od upravičiti: s temi dejstvi je stvar upravičena 2. za katerega obstajajo zadostni razlogi: upravičen odpor proti potujčevanju; upravičeni pomisleki; upravičen sum; upravičena domneva 3. ki ima pravico do česa: upravičen dedič; biti upravičen do otroškega dodatka; prisl.: upravičeno pohvaliti, zavrniti kaj; upravičeno se pritoževati ♪
  11.      úzmovič  -a m (ȗ) star. tat, kradljivec: odkriti uzmoviča ♪
  12.      važnjákovič  -a m (á) žarg. bahač, postavljač: ta važnjakovič hoče imeti zmeraj zadnjo besedo ♪
  13.      vdóvica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od vdova: v pritličju je stanovala prijazna vdovica ◊ zool. vdovice v Afriki živeče ptice z zelo dolgimi repnimi peresi, Viduinae ♪
  14.      vdovíca  in vdóvica -e ž (ȋ; ọ̑) nar. vdova: na kmetiji je ostala vdovica z majhnimi otroki ♪
  15.      véjavica  -e ž (ẹ̑) knjiž. metež: vejavica se je polegla / snežna vejavica ♪
  16.      vídovica  -e ž (ȋ) med. svetega Vida ples: imeti vidovico / dedna vidovica ♪
  17.      víjavica  -e ž (ȋ) zastar. vihar: vijavica je ponehala / snežna vijavica ♪
  18.      vijúgavica  -e ž (ū) redko zavoj, vijuga: vijugavice suhih strug ♪
  19.      vnóvič  prisl. (ọ̑) knjiž. spet, znova: vnovič mu je nalila kozarec; vnovič se poročiti, začeti / vnovič in vnovič so se ji zahvaljevali ♪
  20.      vnóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ponoven: vnovičen napad jih ni presenetil; ob vnovičnem pregledu je bilo vse v redu; bala se je vnovičnega srečanja z njim ♪
  21.      vpŕvič  prisl. (ȓ) prvič: vprvič je občutil grozo, drugič je bilo že lažje / tedaj je vprvič odšla z doma / dvakrat sem mu moral pisati. Vprvič ni hotel verjeti ♪
  22.      vŕbovica  -e ž (ŕ) redko vrbova šiba: udariti koga z vrbovico ♪
  23.      vrtoglávica  -e ž (ȃ) občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglavica je minila; čutiti, imeti vrtoglavico; pogled v globino povzroča vrtoglavico; huda vrtoglavica // ekspr. stanje, v katerem kdo ravna nespametno, nepremišljeno: vse ljudi je zajela nekakšna vrtoglavica; vrtoglavica zaradi uspehov / razvojna vrtoglavica ♪
  24.      vŕvica  in vŕvca stil. vrvíca -e ž (ȓ; ȓ; í) manjšalnica od vrv: vrvica se je pretrgala; povezati z vrvico; voditi psa na vrvici; konopljena, plastična vrvica; močna, tanka vrvica; vrvica iz najlona; klobčič vrvice / okrasna vrvica; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; vžigalna vrvica za vžig razstreliva / spotakniti se ob šotorsko vrvico ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kak objekt; ekspr. držati, imeti koga na vrvici imeti ga popolnoma v oblasti ◊ rib. (ribiška) vrvica ♪
  25.      vŕvičast  tudi vrvíčast -a -o prid. (ȓ; í) 1. podoben vrvici: vrvičasta volna / vrvičast vzorec 2. ki je iz vrvice: vrvičasta lestev, preproga ◊ arheol. vrvičasta keramika keramika, okrašena z odtisi vrvice ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA