Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vic (301-325)
- pŕhavica in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice ♪
- prigrévica -e ž (ẹ̑) knjiž. pripeka, vročina: zaradi prigrevice je bila pot zelo naporna; julijska prigrevica ♪
- prikovíčiti -im dov. (í ȋ) teh. s kovicami pritrditi: prikovičiti kaj na pločevino; prikovičiti in privariti prikovíčen -a -o: prikovičeni deli ♪
- priprávica -e ž (ȃ) manjšalnica od priprava 2: pokvariti pripravico; elektronska pripravica; pripravica za masažo obraza ♪
- prislóvica -e ž (ọ̑) zastar. rek, pregovor: sklicuje se na to, kar pravi prislovica; ravnal se je po stari prislovici, da pametnejši odneha / rad govori v prislovicah ♪
- prislóvičen -čna -o prid. (ọ̑) zastar. splošno znan: njegova dobrota je postala že kar prislovična; prislovična počasnost polža ♪
- pristávica -e ž (ȃ) manjšalnica od pristava: dvorec in pristavica ♪
- pršávica tudi pŕšavica -e ž (ȃ; ŕ) padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršavica ji je močila obraz; megla se je zgostila v pršavico // drobne, razpršene kaplje sploh: nad slapom se je iskrila pršavica; pršavica valov ♪
- pŕvič prisl. (ȓ) 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več - prvič, drugič, tretjič // izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič 2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske
razmere ● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev ♪
- rákovica -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel ♪
- rákovičast -a -o prid. (á) nav. mn., zool., v zvezi rakovičasti pajki rakovici podobni majhni pajki z velikimi bodičastimi sprednjimi nogami, Thomisidae ♪
- rákovičji -a -e prid. (á) nanašajoč se na rakovice: rakovičje klešče / jesti rakovičje meso ♪
- rákvica -e ž (ā) knjiž. krstica: otroška rakvica ♪
- razdevíčenje -a s (ȋ) glagolnik od razdevičiti ♪
- razdevíčiti -im dov. (í ȋ) med. pretrgati himen: razdevičiti pri spolnem občevanju razdevíčen -a -o: razdevičeno dekle ♪
- razprávica -e ž (ȃ) manjšalnica od razprava 2: napisati razpravico; poljudna razpravica ♪
- rêdkvica -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica ♪
- rêdkvičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata ♪
- révica -e ž (ẹ̑) ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: revica je po dolgi bolezni umrla; od vsega hudega se je revici zmešalo ♪
- rjavíca -e ž (í) geogr. prst rjave barve zlasti v listnatih gozdovih zmerno toplega pasu ♪
- rokavíca -e ž (í) nav. mn. oblačilo za na roko: natakniti, sneti rokavice; plesti rokavice; gumijaste, usnjene, volnene rokavice; rokavica za na desno roko / boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo; brezpalčne ki so brez prstov, enoprstne ali palčne rokavice z enim prstom; dolge rokavice ki segajo nad zapestje; smučarske rokavice / umivalna rokavica ∙ ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. s tem stavkom mu je vrgel rokavico (v obraz) ga je izzval; ekspr. ravnati s kom v rokavicah, z rokavicami obzirno, previdno ♦ elektr. izolirne rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; teh. varilske rokavice za zaščito rok pri varjenju; voj. železna rokavica nekdaj kovinska rokavica kot del oklepa ♪
- rokavíčar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec rokavic: klobučarji in rokavičarji ♪
- rokavíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od rokavičar: rokavičarke in šivilje ♪
- rokavíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokavičarje ali rokavičarstvo: rokavičarska obrt / rokavičarski stroj ♦ usnj. rokavičarsko usnje raztegljivo, mehko usnje, navadno iz kož drobnice ♪
- rokavíčarstvo -a s (ȋ) rokavičarska obrt: nogavičarstvo in rokavičarstvo ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401