Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (251-275)


  1.      pádavičen  -čna -o prid. (ā) knjiž. božjasten: padavični krči / padavičen bolnik ♪
  2.      pametnjákovič  -a m (á) iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev ♪
  3.      pávica  in pavíca -e ž (ȃ; í) samica pava: pav in pavica; hodi kot pavica ♪
  4.      pégavica  -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico ♪
  5.      pégavičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pegavico: pegavični bolniki / pegavični izpuščaj ♪
  6.      perspektívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica perspektívično prisl.: perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje ♪
  7.      pírjevica  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico ♪
  8.      planjávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od planjava: čez planjavico je tekel potok ♪
  9.      plavíca  -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  10.      pléskavica  -e ž (ẹ̑) gastr. na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek: pleskavica s kajmakom ♪
  11.      plévica  -e ž (ẹ́) navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice ♪
  12.      plevíca  -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice ◊ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus ♪
  13.      plískavica  -e ž (ȋ) zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode; kiti in pliskavice ♪
  14.      plítvica  -e ž (ȋ) zastar. 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi 2. plitev čoln: voziti se s plitvico ● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina ♪
  15.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice ♪
  16.      plôskvica  -e ž (ó) manjšalnica od ploskev: ploskvica kristala ♪
  17.      podkóvica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko podkev: pritrditi konju podkovico // podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico ♪
  18.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
  19.      pòdpolovíčen  -čna -o prid. (ȍ-ȋ) ki ne dosega polovice: podpolovično število glasov ♪
  20.      poduhovíčiti  -im dov. (í ȋ) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori ♪
  21.      pójavica  -e ž (ọ́) 1. knjiž. nagnjenje za parjenje: žival je v obdobju pojavice 2. zastar. dež z vetrom: pojavica šiba vrhove dreves / deževne pojavice ♪
  22.      póldremávica  -e [u̯d] ž (ọ̑-ȃ) stanje med budnostjo in rahlim spanjem: ležati v poldremavici ♪
  23.      polovíca  -e ž (í) 1. del na dva enaka dela razdeljene celote: dobiti polovico klobase; dodati polovico moke takoj; polovica otrok bo šla v drug razred; polovica podjetij je že podpisala sporazum; plačati polovico stroškov // približno polovična a) mera, količina: ob potresu je bila porušena polovica hiš / ekspr. polovica ljudi tega ne ve zelo veliko b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: polovico mlajša je od njega; pojedel je polovico več kot ti; stroški so (za) polovico večji, kot so predvidevali // s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: članek je prebral ravno do polovice; sunil je žogo nekaj metrov čez polovico; biti na polovici poti / prerezati kruh čez polovico 2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na dva enaka dela razdeljene stvari, zlasti glede na določeno izhodišče: zrezati jabolka na polovice; pobarvana polovica stene; prva polovica poti; zgornja polovica travnika je močvirna / v drugi polovici tedna se bo vreme spremenilo v drugem delu; leva in desna polovica obraza; obe polovici žemlje / žarg., šport. žoga je v nasprotnikovi polovici ● šalj. to je moja boljša polovica žena; šalj. svojo slabšo polovico boš pa že pregovorila moža ◊ šport. napadalna polovica v kateri skuša moštvo doseči zadetek; obrambna polovica v kateri skuša moštvo nasprotniku preprečiti zadetek ♪
  24.      polovíčar  -ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ◊ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪
  25.      polovíčarski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. 1. ki načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: polovičarski človek; postal je nedosleden, omahljiv, polovičarski 2. ki dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: pri tako pomembnem delu ne smemo biti polovičarski / polovičarsko delo, popravilo površno, slabo 3. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovičarski ukrep; polovičarska rešitev polovíčarsko prisl.: polovičarsko izpolnjevati dolžnosti; kritizirati polovičarsko obravnavanje problema ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA