Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (201-225)


  1.      narókvica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice ♪
  2.      navšvíc  prisl. (ȋ) star. postrani navzgor: brki mu štrlijo navšvic ♪
  3.      nèopravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela ♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti 2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum nèopravíčeno prisl.: neopravičeno odsoten ♪
  4.      nèopravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov // publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov ♪
  5.      nèopravičljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.: neopravičljivo se vesti ♪
  6.      nèorokavíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno ♪
  7.      nèpravíca  -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
  8.      nèpravíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje ♪
  9.      nèpravíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravičnega: nepravičnost ocene, presoje / socialna nepravičnost ♪
  10.      nèupravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
  11.      nèupravíčenec  -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
  12.      nèupravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe ♪
  13.      njívica  -e ž (í) manjšalnica od njiva: ima hišo in njivico / njivica je bila hitro požeta ♪
  14.      nogavíca  -e ž (í) nav. mn. pleteno oblačilo za na nogo: obuti nogavice; plesti nogavice; strgati si nogavico; bombažne, najlon(ske), volnene nogavice; debele nogavice / dolge nogavice ki segajo čez kolena; kratke nogavice ki segajo do gležnjev ali malo čez gležnje; elastične nogavice; hlačne nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu; mrežaste nogavice; ženske nogavice; nogavice brez šiva, pog. brez črte ∙ ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje ♪
  15.      nogavíčar  -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec nogavic: njegov oče je bil nogavičar; prodajalne nogavičarjev ♪
  16.      nogavíčarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od nogavičar: nogavičarke in tkalke ♪
  17.      nogavíčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nogavičarje ali nogavičarstvo: nogavičarska obrt / nogavičarski mojster ♪
  18.      nogavíčarstvo  -a s (ȋ) nogavičarska obrt: nogavičarstvo je bilo v teh krajih zelo razvito ♪
  19.      nogavíčast  -a -o prid. (í) podoben nogavici: nogavičasta čepica ♦ vet. nogavičasti konj konj z belo dlako na spodnjem delu nog ♪
  20.      nogavíčka  -e ž (í) manjšalnica od nogavica: deklica je obula rdeče nogavičke ♪
  21.      novíc  -a m (ȋ) 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico ♪
  22.      novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov) ♪
  23.      novíca 2 -e ž (ȋ) 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico ♪
  24.      noviciát  -a m (ȃ) rel. preizkusna doba pred sprejemom v red: končati noviciat // prostor, stavba za redovniške pripravnike: samostan z noviciatom ♪
  25.      novìč  -íča m (ȉ í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA