Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (1.246-1.270)


  1.      lá  m neskl., tudi lá lája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici ♪
  2.      labirínt  -a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic ◊ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu ♪
  3.      lábora 1 -e ž (á) etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore // ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha ♪
  4.      ladínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice ♪
  5.      láhek  tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak // ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica 2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost 3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres // v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino // lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja 5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja 6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel 7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je // ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte 8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba ● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko nalahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb ◊ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih lahkó 1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil ♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C 2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel 3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, tovariš / elipt. »ali smem telefonirati?« »Lahko« // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »lahko prisedem?« »Izvolite« // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »kako žalostno se drži.« »Saj se lahko« / lahko sem vesel, saj sem zdrav 4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste 5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete b) pritrjevanje: »to me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim« 6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav 7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu) ● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri láhki -a -o sam.: jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; prim. lažji, nalahko ♪
  6.      laikát  -a m (ȃ) rel. laiki: pravice in dolžnosti laikata ♪
  7.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  8.      láks  -a m (ȃ) žarg., rib. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks ♪
  9.      laméta  -e ž (ẹ̑) bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete ♪
  10.      lampijón  -a m (ọ̑) viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor; pisani lampijoni ♪
  11.      lanén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale; lanene glavice; lanena slama; laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle lanéno prisl.: laneno plavi lasje ♪
  12.      lánovec  -vca m (ȃ) agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo ♪
  13.      lánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani ♪
  14.      lantána  -e ž (ȃ) vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane ♪
  15.      lásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na las: a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu b) lasni nakit / lasna sponka; masirati lasišče z lasno vodo c) lasne razpoke na kamnu zelo tanke ◊ anat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; lasna čebulica debeli del korena lasu; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las ♪
  16.      lást  -í ž (ȃ) 1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last; hiša je prešla v njegovo last; moštvo si je priborilo pokal v trajno last; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti // s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja; to je skupna last vseh bratov; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta ∙ ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod 2. star. premoženje, posestvo: izgubiti vso svojo last; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo ♪
  17.      lásten  -tna -o prid. (ā) 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke 2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče 3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret 4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka 5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno 6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo ● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala — cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; lingv. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka ♪
  18.      lastíti si  -ím si nedov. (ȋ í) imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju ∙ knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje ♪
  19.      lastník  -a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja; prodati kolo brez lastnika; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je / lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik / hišni, zemljiški lastnik posestnik / etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši ∙ šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega ♦ fin. lastnik čekovnega računa; soc. individualni, kolektivni lastnik; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; lastnik proizvajalnih sredstev ♪
  20.      lastnína  -e ž (ȋ) 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo ♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina ∙ knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove ♪
  21.      lastnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lastnino: a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninski čut b) lastninski dohodek ◊ jur. lastninski delež delež, ki pripada posameznemu solastniku; lastninska pravica pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje; lastninska tožba tožba za priznanje lastninske pravice; lastninsko pravo pravo, ki ureja lastninska razmerja ♪
  22.      lastníštvo  -a s (ȋ) pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik: lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu; spor zaradi lastništva; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / ekspr. prevzela ga je želja po lastništvu nad njo // pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo ♪
  23.      látva 2 -e ž (á) knjiž., redko latvica: počena latva ♪
  24.      lédje  -a s (ẹ́) nav. mn. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah: policist z gumijevko ob ledjih; bolečine v ledjih / kamen je psu priletel v ledja / pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran / pokriti si ledja ∙ star. zvil je predpasnik in si ga pripel okrog ledij okrog pasu ♪
  25.      lédven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka ♦ anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪

   1.121 1.146 1.171 1.196 1.221 1.246 1.271 1.296 1.321 1.346  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA