Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vic (101-125)



  1.      ílovičnica  -e ž (í) redko voda na ilovnatem svetu: ilovičnica na polju se je posušila
  2.      írhovice  -vic ž mn.) nar. irhaste hlače: nositi, obleči irhovice; fantje v kratkih irhovicah
  3.      jálovica  -e ž (á) redko jalova samica; jalovka: prodati jalovice // nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft)
  4.      jérovica  -e ž (ẹ́) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica
  5.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida
  6.      junákovica  -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar)
  7.      júrjevica  -e ž (ú) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: dišeče jurjevice ◊ zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila
  8.      kápavica  -e ž (ā) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico
  9.      kápavičen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik
  10.      vica  -e ž (á) ekspr. manjšalnica od kava: kavica bi se mi prilegla; piti kavico po kosilu / ste za kavico? bi pili kavo
  11.      kíhavica  -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico
  12.      klápavica  -e ž (á) užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice
  13.      klavicímbal  -a m () muz. čembalo: v kotu sobe je stal klavicimbal; udarjala je po tipkah klavicimbala
  14.      klavičémbalo  tudi klavicémbalo -a [-če-] m (ẹ̑) muz. čembalo: od časa do časa udari na klavičembalo
  15.      klétvica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kletev: grda kletvica
  16.      knéževič  -a m (ẹ̑) knezov sin: mlad kneževič
  17.      kokovíčnik  -a m () bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika
  18.      kónvica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od konva: v konvici je bilo vino / konvica za mleko
  19.      kótvica  in kôtvica -e ž (ọ̑; ó) manjšalnica od kotva: pritegniti kotvico
  20.      vica  -e ž (ọ̑) teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli: kovico izbiti, zakovati; aluminijasta, bakrena kovica; ploščata, polokrogla kovica / kleparska kovica drobna kovica za povezavo tanjših pločevin; konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; ugrezna kovica z ugreznjeno glavo
  21.      vičen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv
  22.      kovíčenje  -a s () glagolnik od kovičiti: hladno, vroče kovičenje; ročno, strojno kovičenje
  23.      kovíčiti  -im nedov.) teh. vezati s kovicami: kovičiti in variti / hladno z nesegretimi, vroče kovičiti z razbeljenimi kovicami kovíčen -a -o: varjene in kovičene konstrukcije
  24.      králjevič  -a m (ā) kraljev sin: mlad kraljevič / ekspr. danski kraljevič Hamlet; kraljevič Marko zlasti v srbskem okolju pravljična oseba, ki predstavlja moč in pravičnost
  25.      krápavica  -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA