Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vic (101-125)
- ílovičnica -e ž (í) redko voda na ilovnatem svetu: ilovičnica na polju se je posušila ♪
- írhovice -vic ž mn. (í ȋ) nar. irhaste hlače: nositi, obleči irhovice; fantje v kratkih irhovicah ♪
- jálovica -e ž (á) redko jalova samica; jalovka: prodati jalovice // nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft) ♪
- jérovica -e ž (ẹ́) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica ♪
- jódovica -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida ♪
- junákovica -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar) ♪
- júrjevica -e ž (ú) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: dišeče jurjevice ◊ zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila ♪
- kápavica -e ž (ā) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico ♪
- kápavičen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik ♪
- kávica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od kava: kavica bi se mi prilegla; piti kavico po kosilu / ste za kavico? bi pili kavo ♪
- kíhavica -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico ♪
- klápavica -e ž (á) užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice ♪
- klavicímbal -a m (ȋ) muz. čembalo: v kotu sobe je stal klavicimbal; udarjala je po tipkah klavicimbala ♪
- klavičémbalo tudi klavicémbalo -a [-če-] m (ẹ̑) muz. čembalo: od časa do časa udari na klavičembalo ♪
- klétvica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kletev: grda kletvica ♪
- knéževič -a m (ẹ̑) knezov sin: mlad kneževič ♪
- kokovíčnik -a m (ȋ) bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika ♪
- kónvica -e ž (ọ̑) manjšalnica od konva: v konvici je bilo vino / konvica za mleko ♪
- kótvica in kôtvica -e ž (ọ̑; ó) manjšalnica od kotva: pritegniti kotvico ♪
- kóvica -e ž (ọ̑) teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli: kovico izbiti, zakovati; aluminijasta, bakrena kovica; ploščata, polokrogla kovica / kleparska kovica drobna kovica za povezavo tanjših pločevin; konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; ugrezna kovica z ugreznjeno glavo ♪
- kóvičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv ♪
- kovíčenje -a s (ȋ) glagolnik od kovičiti: hladno, vroče kovičenje; ročno, strojno kovičenje ♪
- kovíčiti -im nedov. (í ȋ) teh. vezati s kovicami: kovičiti in variti / hladno z nesegretimi, vroče kovičiti z razbeljenimi kovicami kovíčen -a -o: varjene in kovičene konstrukcije ♪
- králjevič -a m (ā) kraljev sin: mlad kraljevič / ekspr. danski kraljevič Hamlet; kraljevič Marko zlasti v srbskem okolju pravljična oseba, ki predstavlja moč in pravičnost ♪
- krápavica -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226