Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vibracija (1)
- vibrácija -e ž (á) 1. glagolnik od vibrirati: vibracija žaginega lista / vibracija glasu / čustvene, razpoloženjske vibracije 2. kratek, hiter nihaj, tresljaj: meriti, zaznavati vibracije; zračne vibracije; frekvenca vibracij / povečati trdnost betona z vibracijami ♪