Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vezni (357)


  1.      véznica  -e ž (ẹ̑) 1. anat., navadno v zvezi očesna veznica očesna sluznica: vnetje očesne veznice 2. navt. vzdolžni nosilni del ogrodja trupa ladje za okrepitev bokov in krova: gredelj, veznice in rebra 3. knjiž. črta, ki povezuje dve točki: narisati veznico / črta veznica ♪
  2.      vézničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veznica 1: veznično tkivo / veznični katar ♪
  3.      véznik  -a m (ẹ̑) 1. teh. priprava za povezovanje stikajočih se delov: izdelovati veznike; spojiti tračnici z veznikom / cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi ♦ grad. opečni zidak, prečno položen v zid 2. lingv. nepregibna beseda, ki veže besede, stavčne člene in stavke: vezniki in, ter, pa / podredni, priredni veznik; posledični, protivni, sklepalni, vezalni vezniki; sestavljeni vezniki iz več besed ♪
  4.      vézniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veznik: vezniški del naprave / vezniški sloj zidakov / v sestavku moti velika vezniška nakopičenost / vezniški stavek stavek, ki ga uvaja veznik; vezniška beseda beseda, ki kaže na razmerje med dvema deloma sporočila ♪
  5.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
  6.      knjigovéznica  -e ž (ẹ̑) delavnica, obrat za vezavo knjig: sodobno opremljena knjigoveznica ♪
  7.      mèdzavézniški  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zavezniki: medzavezniški odnosi / medzavezniška komisija ♪
  8.      navézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. nagniti: Nato je naveznil vrč in izpil do dna (Prežihov) ♪
  9.      obvéznica  -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic ♪
  10.      obvéznik  -a m (ẹ̑) kdor mora storiti, opraviti kaj: vojaški obveznik; obvezniki in prostovoljci / davčni obvezniki davčni zavezanci ♪
  11.      odvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj preneha biti poveznjeno: odvezniti posodo 2. nar. odmakniti, odpreti: odvezniti pokrov pri kmečki peči / odvezniti vrata odvéznjen -a -o: odveznjena peč; odveznjena vrata ♪
  12.      podvéznica  -e ž (ẹ̑) redko podveza: nataknila si je podveznice ♪
  13.      podvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dati pod obrnjeno posodo: podvezniti pod škaf / podvezniti kokoš ♪
  14.      povéznica  -e ž (ẹ̑) agr. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: zategniti poveznico ♪
  15.      povéznik 1 -a m (ẹ̑) posoda v obliki zvona, s katero se kaj pokrije: dati rastlino pod poveznik; mrežast, steklen poveznik ♪
  16.      povéznik 2 -a m (ẹ̑) grad. spodnji, vodoravni tram povezja: poveznik in opornik ♪
  17.      povézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare // dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo povézniti se ekspr. nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda ♪
  18.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila ● star. cesta se prevezne v dolino prevesi ♪
  19.      privéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. privezovalna vrv, veriga: odvezati priveznico ♪
  20.      privéznik  -a m (ẹ̑) navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki ♪
  21.      privézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nekoliko povezniti: privezniti skledo ♪
  22.      razvéznik  -a m (ẹ̑) muz. razvezaj ♪
  23.      razvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se spremeni navadni, naravni položaj česa, zlasti glede na širino: pretežke vreče so razveznile lojtrnice; stene so se pod težkim stropom razveznile ● ekspr. posmehljivo je razveznil čeljusti razprl razvéznjen -a -o: nosil je razveznjen klobuk; razveznjena krošnja drevesa ♪
  24.      samovéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico ♪
  25.      samozavéznica  -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA