Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vezir (4)

1.      vezír  -ja m (ȋ) zlasti v fevdalni Turčiji 1. visok državni funkcionar: sultanovo posvetovanje z vezirji / veliki vezir glavni sultanov svetovalec 2. sultanov pokrajinski namestnik: vezir v Bosni ♪
2.      vezírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezirje: vezirska moč / vezirski naslov ♪
3.      vezírstvo  -a s (ȋ) vezirski naslov: izgubiti vezirstvo ♪
4.      kónak  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju 1. nekdaj dvorec, palača: prebiva v razkošnem konaku; vezirjev konak 2. prenočišče: sprejeti koga na konak ♪