Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (847-871)


  1.      dojemljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost dojemljivega človeka: fant je obdarjen z izredno dojemljivostjo; pri pisanju je treba upoštevati otroško dojemljivost; dojemljivost učencev / to presega okvir normalne človeške dojemljivosti // knjiž., navadno v zvezi z za dovzetnost, sprejemljivost: preseneča nas velika dojemljivost obiskovalcev za moderna gledališka dela ♪
  2.      dokláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doklado: dokladni zavezanec ♪
  3.      dokléj  in doklèj prisl. (ẹ̄; ȅ) redko izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: doklej misliš ostati v Ljubljani / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih bomo videli, doklej se bo upiral ♪
  4.      doklèr  in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati; revež bo, dokler bo živ; dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige; tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo ∙ upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo; varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice: star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren) ♪
  5.      dòklič  vez. (ȍ) nar. dokler: ne misli vstati prej, doklič se ne bo zadnji pri mizi dvignil (I. Potrč) ♪
  6.      dokód  in do kód prisl. (ọ̄) izraža vprašanje, do katere krajevne meje sega dejanje: dokod nameravaš iti / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih tu vidiš, dokod je segala voda ♪
  7.      dokóder  in do kóder [dǝr] prisl. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje meje, do katere sega dejanje nadrednega stavka: zapelji, dokoder moreš ♪
  8.      dokolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega do kolen: nosil je dokolenske hlače; dokolenska suknja / dokolenski škornji; dokolenska fotografija ♦ med. dokolenska mavčna obveza ♪
  9.      dokomólčnica  -e [u̯č] ž (ọ̑) med. obveza, ki sega do komolca: mavčna dokomolčnica ♪
  10.      dokoréj  prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
  11.      dokumentácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo ♪
  12.      dokupíti  in dokúpiti -im dov. (ȋ ú) dodatno, zraven kupiti: blaga si vzel premalo, treba ga bo še dokupiti / ker je bila slaba letina, so morali živež dokupiti ∙ dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti ♪
  13.      dokupováti  -újem nedov. (á ȗ) dodatno, zraven kupovati: dokupoval je pašnike in njive / sami pridelajo premalo, zato morajo živež dokupovati ♪
  14.      dólenjka  in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže ♪
  15.      dólg  -á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti dolg; ekspr.: izkopati se iz dolgov; lesti, zabresti v dolgove // kar mora kdo povrniti, storiti, zaradi določenih moralnih norm: vaša dobrota mi nalaga vedno nove dolgove; oživljanje starih del je njen moralni dolg; dolg do domovine 2. star. krivda, greh: smrt je zbrisala vse zmote in dolgove življenja ● dela dolgove ne plačuje denarnih obveznosti; si izposoja; vzeti kaj na dolg ne plačati takoj; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; ekspr. do vratu tiči v dolgovih zelo je zadolžen; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti ◊ ekon., fin. dolg je dospel v plačilo; jur. častni dolg katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; neizterljivi dolg; rel., v očenašu odpusti nam naše dolge ♪
  16.      dolgájsica  -e [u̯g] ž (ȃ) pesn., v zvezi srajčica dolgajsica dolga srajčka: Vsi [angeli] v srajčicah dolgajsicah oblečeni dostojno (O. Župančič) ♪
  17.      dolgo...  [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen ♪
  18.      dolgocvéten  -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
  19.      dolgoléten  -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) ki traja mnogo let: dolgoleten boj; dolgoletna praksa; dolgoletno delo; veže naju dolgoletno prijateljstvo / dolgoletne izkušnje ♪
  20.      dolgometrážen  -žna -o [u̯g] prid. (ȃ) film., v zvezi dolgometražni film film, ki je dolg več kot 1.800 m in traja približno uro in pol: podelili so nagrado za najboljši dolgometražni film ♪
  21.      dolgorépec  -pca [u̯g] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus ♪
  22.      dolgováti  -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
  23.      dolóčati  -am nedov. (ọ́) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke // izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba ♪
  24.      določíti  in dolóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila // izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu 2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta ◊ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dolóčen -a -o 1. deležnik od določiti: dokončati delo v določenem času, roku; prišel je določeni dan; narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj; določena cena; obveznosti so določene s pogodbo; razprava je določena za peti junij ob desetih; časovno, dobro, jasno določen; določen je bil za talca 2. ki je znan, a se noče, ne more imenovati; neki, nekateri: te hvalnice so napisali določeni kritiki; take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh / publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega ♪
  25.      dólž  [u̯ž] ž neskl. (ọ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem: v dolž meri dva metra / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tja ♪

   722 747 772 797 822 847 872 897 922 947  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA