Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (51-75)



  1.      véžbati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. vaditi, uriti se: vojaki vežbajo / vežbati koračnico / vežbati se v strojepisju
  2.      vêžen  in véžen -žna -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata
  3.      vêžica  -e ž (é) manjšalnica od veža: stopiti v vežico ∙ mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odruetn. vhodni prostor z ognjiščem v bohinjski hiši
  4.      véžiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo
  5.      ávtozvéza  in ávto zvéza -e ž (-ẹ̑) redko avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana—Ig
  6.      brezobvézen  -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba; brezobvezna štipendija brezobvézno prisl.: kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago
  7.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
  8.      brezvézje  -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov
  9.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze
  10.      brezzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč
  11.      brezzvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč
  12.      brezzvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti
  13.      brezzvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja
  14.      vež  -a m () lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad
  15.      dolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih
  16.      dolgovéziti  -im [g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima
  17.      dolgovéznež  -a [g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža
  18.      dolgovéznost  -i [g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo
  19.      vež  -a m () redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža
  20.      dvózvéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza dveh držav: dvozveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko
  21.      dvózvézdje  -a s (ọ̑-ẹ̑) astr. skupina dveh zvezd: dvozvezdja in večzvezdja / fizikalno dvozvezdje dve zvezdi, ki krožita okrog skupnega težišča zaradi medsebojnega težnostnega vpliva; optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva
  22.      elektrovézje  -a s (ẹ̑) žarg., elektr. električno vezje: sestavljavec elektrovezij
  23.      ênozvézkoven  -vna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obsega en zvezek, eno tiskano delo: enozvezkovni slovar / enozvezkovna izdaja Shakespearovih dram
  24.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja
  25.      gnjávež  -a m () ekspr., redko gnjavljenje: ni mogel več prenašati tega gnjaveža

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA