Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vez (47-71)
- véžba -e ž (ẹ̑) nav. mn., žarg., voj. vaja, urjenje: hoditi na vežbe / strelske vežbe / vojaške vežbe ♪
- vežbálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vadben: vežbalni prostor ♪
- vežbalíšče -a s (í) knjiž. vadišče: vaditi na vežbališču; vojaško vežbališče; vežbališče za športne konje ♪
- véžbanje -a s (ẹ̑) knjiž. vadenje, urjenje: redno, vztrajno vežbanje / vežbanje novincev ♪
- véžbati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. vaditi, uriti se: vojaki vežbajo / vežbati koračnico / vežbati se v strojepisju ♪
- vêžen in véžen -žna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata ♪
- vêžica -e ž (é) manjšalnica od veža: stopiti v vežico ∙ mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru ♦ etn. vhodni prostor z ognjiščem v bohinjski hiši ♪
- véžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo ♪
- ávtozvéza in ávto zvéza -e ž (ȃ-ẹ̑) redko avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana—Ig ♪
- brezobvézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba; brezobvezna štipendija brezobvézno prisl.: kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago ♪
- brezvézen -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika ♪
- brezvézje -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov ♪
- brezvéznik -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
- brezzvézden -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč ♪
- brezzvézdnat -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč ♪
- brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti ♪
- brezzvéznost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja ♪
- dávež -a m (ȃ) lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad ♪
- dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
- dolgovéziti -im [u̯g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima ♪
- dolgovéznež -a [u̯g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža ♪
- dolgovéznost -i [u̯g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo ♪
- dŕvež -a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža ♪
- dvózvéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza dveh držav: dvozveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko ♪
- dvózvézdje -a s (ọ̑-ẹ̑) astr. skupina dveh zvezd: dvozvezdja in večzvezdja / fizikalno dvozvezdje dve zvezdi, ki krožita okrog skupnega težišča zaradi medsebojnega težnostnega vpliva; optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva ♪
1 22 47 72 97 122 147 172 197 222