Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (4.547-4.571)


  1.      sámorazvijálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) fot., v zvezi samorazvijalni film, papir film, papir, ki ga zaradi posebne emulzije, s katero je prekrit, po osvetlitvi ni treba posebej razvijati ♪
  2.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor ♪
  3.      samospèv  in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
  4.      samostálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samostalnik: samostalniške zloženke / samostalniški prilastek samostalnik v funkciji prilastka; samostalniški zaimek zaimek, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška beseda beseda, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška raba raba besede, ki sicer ni samostalnik, v funkciji samostalnika; samostalniška sklanjatev; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; samostalniško izražanje izražanje s pretežno uporabo samostalniških konstrukcij samostálniško prisl.: samostalniško rabljeni pridevniki ♪
  5.      sámostojèč  -éča -e prid. (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe: graditi samostoječe in vrstne hiše ♪
  6.      samostójen  -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino ◊ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje ♪
  7.      samôta  -e ž (ó) 1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno 2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah ● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij ♪
  8.      samotár  -ja m (á) 1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini 2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar ♪
  9.      samotáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš ♪
  10.      samotárski  -a -o prid. (á) ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje samotársko prisl.: samotarsko živeti ♪
  11.      samôten  -tna -o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije 2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico 3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna // nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli ● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu samôtno prisl.: samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno ♪
  12.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
  13.      sámozaščíta  -e ž (ȃ-ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti ♪
  14.      sámoznák  -a m (ȃ-ȃ) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki ♪
  15.      sampán  -a m (ȃ) v vzhodnoazijskem okolju nizek, odprt čoln na vesla ali jadra: reveži so si uredili prebivališča na sampanih; dovažati zelenjavo s sampanom ♪
  16.      sanitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori 2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik // v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon ◊ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije; sanitarna armatura sanitárno prisl.: sanitarno urediti mesto sanitárni -a -o sam., pog.: sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija ♪
  17.      sankcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje ♪
  18.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro ♪
  19.      sargáški  -a -o prid. (ȃ) nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum ♪
  20.      sarkóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva ♪
  21.      satelítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno ♪
  22.      sátemski  -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪
  23.      satén  -a m (ẹ̑) fina, lahka, lesketajoča se tkanina v atlasovi vezavi: obleka iz satena; črna pasja dlaka se je svetila kot saten ♪
  24.      saturacíjski  -a -o prid. (ȋ) agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom ♪
  25.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem ♪

   4.422 4.447 4.472 4.497 4.522 4.547 4.572 4.597 4.622 4.647  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA