Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (4.122-4.146)


  1.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci ♪
  2.      princés  neskl. pril. (ẹ̑) obrt., navadno v zvezi princes kroj, obleka kroj, obleka, ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov: princes kroj; princes obleka ♪
  3.      princíp  -a m (ȋ) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti ♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej ● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi ♪
  4.      prinôsen  -sna -o prid. (ó ō) jur., v zvezi prinosni dolg dolg, pri katerem mora dolžnik dolžno vsoto sam prinesti upniku: prinosni in iskalni dolg ♪
  5.      prinôsnik  tudi prinosník -a m (ȏ; í) redko prinašalec: obveznica je na ime prinosnika ♪
  6.      priokús  -a m (ȗ) 1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji // ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni ∙ ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti 2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom ♪
  7.      Príolov  -a -o prid. (ȋ) agr., v zvezi Priolov delišes in priolov delišes zelenkasto rumeno jesensko jabolko s sladko kiselkastim mesom, ki ga je vzgojil Priol: kilogram Priolovega delišesa ♪
  8.      pripádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah: nagrada pripada najboljšemu; njemu pripada polovica dediščine / oblast pripada delavskemu razredu; borijo se za pravice, ki jim pripadajo 2. biti last koga: to zemljišče pripada njegovi družini / obravnavano ozemlje že dolgo pripada Jugoslaviji ima Jugoslavija / te besede so pripadale neznanemu moškemu je izgovoril neznan moški / ta štiri okna pripadajo njihovemu stanovanju spadajo k njemu 3. biti vključen v kako skupnost: pripadati malemu narodu, delavskemu razredu / on ne pripada nobeni stranki ni član nobene stranke; pripadati tajnemu združenju / pisatelj pripada mladi generaciji / pripadati določeni veri 4. biti podrejen komu, odvisen od koga: tlačan je pripadal svojemu gospodarju; nekdaj je žena v celoti pripadala možu // biti zelo vdan komu, navezan na koga: ni hotela pripadati nikomur; želela mu je pripadati za vse življenje / ekspr. še dolgo po preselitvi je pripadal rojstnemu kraju ● publ. prihodnost pripada raketam v prihodnosti se bo pomen raket povečal pripadajóč -a -e: vsem so razdelili pripadajoče jim količine živil; tej državi pripadajoče pokrajine ♪
  9.      pripásati  -pášem dov. (ȃ) 1. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: pripasati komu revolver, sabljo / pripasati predpasnik 2. pripeti, privezati z varnostnim pasom: pripasati potnike na sedeže / pripasati se z varnostnim pasom ♪
  10.      pripékati  -am nedov. (ẹ̑) navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka pripekajóč -a -e: pripekajoče sonce ♪
  11.      pripénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pripenjati: pri pripenjanju šopka se ji je tresla roka; priprava za pripenjanje perila / obvezno pripenjanje z varnostnim pasom ♪
  12.      pripihljáti  -ám dov. (á ȃ) pihljajoč se pojaviti: z morja je pripihljal svež veter ♪
  13.      pripirálen  -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi pripiralna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine: odpreti, pripreti pripiralno loputo ♪
  14.      pripóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča ♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec // navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok 2. lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in obrazilom glagolske oblike ♪
  15.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  16.      pripravljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripravljanje: pripravljalni postopek / organizirati pripravljalni tečaj za izpite; pripravljalna seja, vaja / pripravljalni odbor / pripravljalna dela dela, ki morajo biti narejena pred začetkom glavnega dela ♦ gozd. pripravljalna sečnja sečnja, s katero se naredi prostor za pomladitev gozda s semeni s preostalega drevja; jur. pripravljalni postopek postopek pred glavno obravnavo; pripravljalno dejanje dejanje, s katerim se ustvarijo pogoji za izvršitev določenega kaznivega dejanja; ptt pripravljalna doba doba od prijave do vzpostavitve telefonske, telegrafske zveze preko centrale, central; šol. pripravljalni razred nekdaj razred za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na kako šolo ♪
  17.      priprávljati  -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico // delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal 3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali // z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere 4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela 5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah 6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet priprávljati se 1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju 2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati ● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja pripravljajóč -a -e: pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum priprávljan -a -o: dolgo pripravljana televizijska oddaja ♪
  18.      prirásti  -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á) 1. z rastjo postati večji a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli // povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo // dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili 2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila // rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti prirásti se z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo ● ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl priráščen -a -o: bukev je trdno priraščena na skalo ∙ ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori ♦ med. priraščeni jezik; priraščena pljuča; prim. prirasel ♪
  19.      prirastíšče  -a s (í) anat., v zvezi prirastišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje ♪
  20.      priráščati  -am nedov. (á) z rastjo postajati večji a) po obsegu, količini: nekatere vrste drevja hitro priraščajo b) po teži: govedo te pasme počasi prirašča // povečevati se, pomnoževati se z novimi osebki: prebivalstvo še prirašča priráščati se z rastjo postajati povezan, združen s čim: mišica se prirašča na kost / bršljan se prirašča na steno ♪
  21.      priréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na priredje: priredni odnos med stavki; priredni stavek; priredna zveza delov stavka / priredni veznik // knjiž., redko enakovreden: harmonija je pri tem skladatelju priredni element ◊ lingv. priredni prilastek ujemalni prilastek prirédno prisl.: priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni ♪
  22.      priredíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od prireditelj: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije ♪
  23.      prirédje  -a s (ẹ̑) lingv. 1. zveza glavnih stavkov: priredje in podredje / protivno priredje; vezalno priredje 2. zveza enakovrednih stavkov ali delov stavka ♪
  24.      prirédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko enakovrednost: prirednost elementov ♦ lingv. prirednost stavkov, zvez ♪
  25.      prirentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil ♪

   3.997 4.022 4.047 4.072 4.097 4.122 4.147 4.172 4.197 4.222  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA