Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vez (3.722-3.746)
- popustíti -ím dov., popústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila b) stanja, dejavnosti
sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil ● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr.
pri ceni je malo popustil znižal je ceno popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza popuščèn -êna -o: popuščena vrv ♪
- popúščati -am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli 4. prenehavati ohranjati svojo voljo,
svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča ● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati ♪
- porabíti in porábiti -im dov. (ȋ á) 1. narediti, da ni več razpoložljivih a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov
bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek ♪
- porábljati -am nedov. (á) 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede ♪
- poračúnati -am dov. (ȗ) 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel ♪
- porájkelj -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: najti primeren porajkelj ♪
- porajkljáti -ám dov. (á ȃ) nar. povezati s porajkljem: porajkljati s hlodi naložen voz / porajkljati vrv na senenem vozu s porajkljem napeti, nategniti ♪
- porájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj ♪
- poravnáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna
nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev ♪
- poravnávati -am nedov. (ȃ) 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore ♪
- porazdelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od porazdeliti: porazdelitev maščobe v mleku; enakomerna porazdelitev prevozov skozi vse leto / taka porazdelitev revialnega tiska ni več ustrezala / porazdelitev dela, vzgojnih obveznosti v družini ♦ lingv. razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku ♪
- pordečíti -ím dov., pordéči in pordêči; pordéčil (ȋ í) narediti kaj rdeče: kri mu je pordečila obvezo; pordečiti si lica pordečèn -êna -o: pordečene ustnice ♪
- poríniti -em dov. (í ȋ) 1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil // s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel 2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel 3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni // navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam
naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to ● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol porínjen -a -o: naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori ♪
- porívati -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4.
vulg. spolno občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
- porodníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porod ali porodništvo: porodniška pomoč / poznati porodniške prijeme / porodniški oddelek; porodniška klinika / porodniški dopust dopust v zvezi z nosečnostjo in porodom, ko ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka ∙ ekspr. še ni vstala s porodniške postelje ni si še opomogla od poroda; sam.: pog. je na porodniškem na porodniškem dopustu ♪
- pôrok tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
- poróštven -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroštvo: poroštvena obveznost / poroštvena pogodba ♪
- poróštvo -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir ♪
- portábel [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj ♪
- pórtland neskl. pril. (ọ̑) v zvezi portland cement cement, žgan iz laporja in apnenca: izdelovati portland cement ♪
- pórtlandski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portlandski cement cement, žgan iz laporja in apnenca: malta iz portlandskega cementa ♪
- pórtoven -vna -o prid. (ọ̑) ptt, v zvezi portovna znamka, do 1966 znamka, ki jo pošta nalepi na premalo frankirano pošiljko ♪
- pórtski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portsko vino rdeče vino iz okolice Porta: kozarec portskega vina ♪
- posébej prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem ♪
- posében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s
posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo
prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪
3.597 3.622 3.647 3.672 3.697 3.722 3.747 3.772 3.797 3.822