Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (2.251-2.275)


  1.      Lóvrenc  -nca m (ọ̑) etn., v zvezi solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta ♪
  2.      lôza  in lóza -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza // ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed 2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido ♪
  3.      lôzica  in lózica tudi lozíca -e ž (ó; ọ́; í) manjšalnica od loza: prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico ♪
  4.      lóža 1 -e ž (ọ́) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev 2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži 4. redko enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože ♪
  5.      lóža 2 -e ž (ọ́) vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica ♪
  6.      lúč  -i in -í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma ● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja ◊ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem ♪
  7.      lúčca  tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū) manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja ● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd ◊ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪
  8.      Lúdolfov  -a -o prid. (ȗ) mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi ♪
  9.      lúknjica  -e ž (ȗ) manjšalnica od luknja: a) delati luknjice; narediti luknjico v jajčno lupino; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici c) izbezati murna iz luknjice ◊ elektr. pravokotno preluknjano mesto na kartici; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije ♪
  10.      lúknjičast  -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri ♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec vezenine ♪
  11.      lúksuzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luksuz, razkošen: a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo ◊ zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi lúksuzno prisl.: luksuzno opremljeno stanovanje ♪
  12.      lúnica  -e ž (ú) 1. ekspr. manjšalnica od luna: poglej, lunica že vzhaja; lunica in zvezdice 2. navadno v zvezi nohtna lunica belkast polkrožni del nohta pri korenu: lakirati tudi nohtno lunico ♪
  13.      lupíti  in lúpiti -im nedov. (ȋ ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu ♪
  14.      luščíti  in lúščiti -im nedov. (ȋ ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves ♪
  15.      m  [ḿ] medm. (m̑) navadno v zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav // izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da, mja ♪
  16.      ma  vez., nar. zahodno, v protivnem priredju pa, ampak: dela, ma ne rad / elipt. ma vi niste iz naših krajev ♪
  17.      Máchov  -a -o [mah-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi Machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri ♪
  18.      máček 2 -čka m (á) nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka; maček po šmarnici // navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček; ima hudega moralnega mačka ♪
  19.      madapolám  -a m (ȃ) tekst. mehka bombažna tkanina, navadno beljena, tkana v platneni vezavi: kupila je rjuhe iz madapolama ♪
  20.      madrónščica  -e ž (ọ̑) bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris ♪
  21.      magári  prisl. (ȃ) pog., ekspr. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magari« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet« ♪
  22.      mágičen  -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
  23.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  24.      mágirus  tudi magírus neskl. pril. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev ♪
  25.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪

   2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA