Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (201-225)


  1.      privézanost  -i ž (ẹ́) stanje privezanega: slaba privezanost trt; privezanost ob steber / ekspr. privezanost teh ljudi na zemljo navezanost ♪
  2.      privézati  in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu // z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim // z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik 2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali 3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt ● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad ◊ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu privézan -a -o: privezan pes; ti ljudje so privezani na zemljo ♪
  3.      privezávati  -am nedov. (ȃ) redko privezovati: privezavati čolne; privezavati konja k drevesu ♪
  4.      privézek  -zka m (ẹ̑) kar je privezano: pisani privezki na drogu // biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek ♪
  5.      privézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je za privezovanje: privezni kol ♦ navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali ♪
  6.      privéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. privezovalna vrv, veriga: odvezati priveznico ♪
  7.      privéznik  -a m (ẹ̑) navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki ♪
  8.      privézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nekoliko povezniti: privezniti skledo ♪
  9.      privezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca ♪
  10.      privezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
  11.      privezovalíšče  -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
  12.      privezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od privezovati: privezovanje čolnov / privezovanje vrvic ♪
  13.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  14.      rádiozvéza  in rádio zvéza -e ž (ā-ẹ̑) radijska zveza: skrbeti za radiozvezo ♪
  15.      razvèz  -éza m (ȅ ẹ́) muz. harmonski postop, v katerem se disonanca razveže v konsonanco ♪
  16.      razvéza  -e ž (ẹ̑) jur. prenehanje pravnega razmerja: razveza pogodbe, delovnega razmerja / razveza zakonske zveze ♪
  17.      razvezáj  -a m (ȃ) muz. znak za razveljavljenje višaja ali nižaja: napisati razvezaj ♪
  18.      razvézanec  -nca m (ẹ́) jur. moški, katerega zakon je bil razvezan: poročila se je z razvezancem ♪
  19.      razvézanka  -e ž (ẹ́) jur. ženska, katere zakon je bil razvezan: razvezanke in vdove ♪
  20.      razvézanost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje razvezanega: metrična razvezanost pesmi; ohlapnost in razvezanost epskih oblik / splošna moralna razvezanost ♪
  21.      razvézati  in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti ● redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen ◊ lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja ♪
  22.      razvezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo ♪
  23.      razvezávati  -am nedov. (ȃ) redko razvezovati: razvezavati jermene ♪
  24.      razvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda ♪
  25.      razvezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel ♦ jur. zakonska zveza je razvezljiva ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA