Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (1.847-1.871)


  1.      kolobárnica  -e ž (ȃ) bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice ♪
  2.      kólomonov  in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom ♪
  3.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪
  4.      kolonáda  -e ž (ȃ) arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami ♪
  5.      kolónjski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi ♪
  6.      kolorádski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
  7.      kolotèk  in koloték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila: kolotek je tisoč štiristo milimetrov / kolotek sprednjih, zadnjih koles 2. knjiž., redko krožnica, tir: zvezda ima svoj kolotek; pren. takšen je kolotek prave kulture ♪
  8.      kolóvrat  -a m (ọ̑) 1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom 2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati ◊ etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno ♪
  9.      kolúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo ♪
  10.      kómaj  prisl. (ọ̑) nav. ekspr. 1. izraža težavno uresničitev dejanja: hodi hitro, da ga komaj dohajamo; breme komaj nosi; komaj sem ga pregovoril / razred je komaj komaj izdelal / komaj čakam, da pride nestrpno 2. izraža omejevanje na določeno mero: seže mu komaj do pasu; do vasi je komaj pol ure; star komaj štirinajst let; vredno je komaj tri dinarje / žganja je komaj za dober požirek / to se posreči med sto komaj enemu; takrat je o železnici komaj kdo sanjal 3. izraža zelo majhno mero, stopnjo: komaj viden smehljaj; njegovo znanje je komaj zadostno; to ni razprava, ampak komaj osnutek zanjo // izraža neintenzivnost dejanja: odgovor je komaj dahnila; pred tem so ga komaj poznali 4. izraža dvom, negotovost: iz tega bo komaj kaj; stvar je komaj mogoča; to bo komaj res; ta mu bo komaj všeč / elipt. morda bo prihodnjič bolje, pa komaj // v zvezi s če, da izraža poudarjanje: komaj če sta spregovorila pet besed; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo 5. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si komaj prišel; sneg je komaj skopnel, noči so še mrzle / zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala ● ekspr. nista hotela plačati, komaj bi bilo, da bi še vsakemu kaj dal najrajši bi videla; sam.: skoraj ni nikoli zajca ujel, komaj pa ga je; prim. komajda ♪
  11.      kómaj  vez. (ọ̑) ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem ♪
  12.      kománda  -e ž (ȃ) 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj! // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando ♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov ∙ pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand ♪
  13.      komandêr  -ja m (ȇ) v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje: nosi zvezdo komanderja častne legije ♪
  14.      komandíten  -tna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi komanditna družba, v kapitalistični ekonomiki trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ♪
  15.      kombinát  -a m (ȃ) gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote ♪
  16.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
  17.      komisariát  -a m (ȃ) v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; komisariat za preskrbo / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave ♪
  18.      komisúra  -e ž (ȗ) anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa ♪
  19.      komólec  -lca [u̯c] m (ọ̑) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci ∙ ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati ♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi // pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce ♪
  20.      kompavnden  tudi compounden -dna -o [kompáu̯nd-] prid. (ȃ) elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  21.      kompenzácija  -e ž (á) glagolnik od kompenzirati: takšno pisanje je nekakšna kompenzacija za podzavestne bolečine; to dela zaradi kompenzacije manjvrednostnega kompleksa / beli je izgubil figuro brez kompenzacije ♦ ekon. kompenzacija obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama, nastalih iz zamenjave blaga; jur. kompenzacija (raz)žalitve opustitev kaznovanja ali milejše kaznovanje zaradi obojestranske (raz)žalitve ♪
  22.      kompeténca  -e ž (ẹ̑) obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco / poslanci niso priznavali kompetenc državnemu zboru // področje dejavnosti: razmejitev kompetenc zveznih in republiških organov / izdelava spada v njihovo kompetenco ♪
  23.      kompléks  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu // nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino 2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak // z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov 3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov // skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame 4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ◊ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta ♪
  24.      kompozícija  -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
  25.      kompresíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompresijo: kompresijski tlak; kompresijska temperatura / kompresijski gib gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; kompresijsko razmerje razmerje med prostorninama v valju, ko je bat v eni in v drugi skrajni legi ◊ med. kompresijska obveza obveza za ustavljanje krvavitev iz rane ♪

   1.722 1.747 1.772 1.797 1.822 1.847 1.872 1.897 1.922 1.947  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA