Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (176-200)


  1.      povézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare // dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo povézniti se ekspr. nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda ♪
  2.      povezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povezuje: na prireditvi je nastopil kot povezovalec programa / odbori Osvobodilne fronte so bili povezovalci prebivalstva ♪
  3.      povezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
  4.      povezoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od povezovalec: organizatorica in povezovalka vse društvene dejavnosti / povezovalka programa ♪
  5.      povezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od povezovati: povezovanje žita v snope / gospodarsko povezovanje; povezovanje držav in narodov / utrjevati povezovanje pouka s prakso ♪
  6.      povezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati // delati, da je kaj a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso 2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: povezovati mladince s člani komunistične partije; z menoj se je povezoval že pred vojno povezujóč -a -e: povezujoči gibi rok ♪
  7.      predolgovézen  -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori ♪
  8.      predvêžen  -žna -o prid. (ȇ) ki je, se nahaja pred vežo: predvežne stopnice ♪
  9.      predvêžje  in predvéžje -a s (ȇ; ẹ̑) knjiž. preddverje: otroci so tekali po predvežju; kamnito predvežje / predvežje bazilike ♪
  10.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano ♪
  11.      preobvezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče ♪
  12.      preobvezoválnica  -e ž (ȃ) obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico ♪
  13.      preobvezováti  -újem nedov. (á ȗ) na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane ♪
  14.      pretvéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
  15.      prevéz  -i in -í ž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez ♪
  16.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke ♪
  17.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico ♪
  18.      prevezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove ♪
  19.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila ● star. cesta se prevezne v dolino prevesi ♪
  20.      prevezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: odpeljati ranjenca na prevezovališče ♪
  21.      prevezoválnica  -e ž (ȃ) obvezovalnica: nesti ranjenca v prevezovalnico ♪
  22.      prevezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev ♪
  23.      prevezováti  -újem nedov. (á ȗ) (na novo) obvezovati: prevezovati ranjencu nogo ♪
  24.      privèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od privezati: vrv za privez / privez ladje 2. navt. urejen del obale za pristajanje in privezovanje ladij, čolnov: gradnja novih privezov ♪
  25.      privéza  -e ž (ẹ̑) privezovalna vrv, veriga: odpeti konju privezo ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA