Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vez (1.101-1.125)


  1.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  2.      figurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pojavljati se, nastopati: tesno, pregrajeno stanovanje večkrat figurira v njegovih romanih / na zavitku je figuriralo njegovo ime // navadno v zvezi s kot nastopati v vlogi česa, predstavljati: na zunaj je figuriral kot porok, dejansko pa je bil glavni dolžnik figuríran -a -o: napev je bil vseskozi figuriran z melodičnimi okraski ♪
  3.      fíksati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa ♪
  4.      fíksen  -sna -o prid. (ȋ) 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja ◊ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma ♪
  5.      Filípi  -ov m mn. (ȋ) knjiž., v zvezi vidiva se pri Filipih še bova imela odločilen obračun, spopad ♪
  6.      fílmski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na film: a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro fílmsko prisl.: filmsko stopnjevana zgodba ♪
  7.      filozofíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  8.      filtrácija  -e ž (á) filtriranje: obvezna filtracija industrijskih odplak; filtracija vode ♪
  9.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  10.      finitíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol ♪
  11.      fioritúra  -e ž (ȗ) muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek ♪
  12.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  13.      fíting  -a m (ȋ) teh. vezni kos z navojem pri ceveh (hišne) cevne napeljave: zamenjati fiting ♪
  14.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  15.      fizikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija ♪
  16.      flancáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati ♪
  17.      flánša  -e ž (ȃ) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo, prirobnica: okrogla flanša ♪
  18.      flínten  -tna -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo ♪
  19.      flíntov  -a -o prid. (ȋ) fiz., kem., v zvezi flintovo steklo svinčevo steklo ♪
  20.      fluíden  in flúiden -dna -o prid. (ȋ; ȗ) 1. nanašajoč se na fluid: fluidna improvizacija, polna humorja / veže jih fluidna sila nove ideje / fluidna snov 2. publ. spremenljiv, nestalen: fluiden notranji lik človeka; fluiden mednarodni položaj ♪
  21.      flúks  -a m (ȗ) fiz., v zvezi magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni pretok ♪
  22.      fluorografíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini ♪
  23.      fluorovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi fluorovodikova kislina vodna raztopina vodikovega fluorida ♪
  24.      foliánt  -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti ♪
  25.      foliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko: foliirati zvezek; natančno foliirati foliíran -a -o: foliirana blagajniška knjiga ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA