Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vetromer (1)


  1.      vetromér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje hitrosti vetra in določanje njegove smeri: meriti sunke vetra z vetromerom ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA