Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (905-929)


  1.      brezmléčnost  -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave ♪
  2.      brezobstréten  -tna -o prid. (ẹ̑) fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material ♪
  3.      brézov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
  4.      brezpôselnost  -i [sǝl] ž (ȏ) pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost ♪
  5.      brezpredméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
  6.      brezskŕben  -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
  7.      brezskŕbnost  -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
  8.      brezspôlen  -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
  9.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem ♪
  10.      bréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija ♪
  11.      brežúljek  -jka m (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek ♪
  12.      bríc  -a m (ȋ) vino iz Goriških Brd: sedel je ob kozarcu svetlega brica ♪
  13.      bríga  -e ž (ȋ) raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo ♪
  14.      briljantína  -e ž (ȋ) dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini ♪
  15.      brís  -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
  16.      brísa  -e ž (ȋ) redko lahen morski veter ♪
  17.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
  18.      brísavica  -e ž (ȋ) zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin ♪
  19.      bríti  bríjem nedov., brìl in bríl (í ȋ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale ♪
  20.      bŕk  -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
  21.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka ♪
  22.      brlívka  -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
  23.      brljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori ♪
  24.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
  25.      brnístra  -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪

   780 805 830 855 880 905 930 955 980 1.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA