Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vet (7.676-7.700)
- zalístje -a s (ȋ) bot. prostor med listnim pecljem in vejico: cveti, poganjki v zalistjih ♪
- zalíti -líjem dov. (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo 2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo 3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje // z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha 5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas 6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom 7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom 9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo 10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba zalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): najedli smo se in se zalili; zalili so se z žganjem zalít -a -o 1. deležnik od zaliti: trg, zalit z asfaltom; dobro zalita rastlina; prikuha, zalita z vodo 2. zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen: zalit obraz, podbradek; ni suh, ampak lepo zalit ♪
- zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v
veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka s kozjim, kravjim mlekom 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce ● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino zalívati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni /
zalivati se z vinom zalivajóč -a -e: opazoval je fante, zalivajoče se z vinom zalívan -a -o: zalivan otrok; zalivano cvetje ♪
- zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih zalízati se 1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo 2. ekspr., s
prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč zalízan -a -o: zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana ♪
- zalóga -e ž (ọ̑) 1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; zaloga za zimo / kupovati za sproti in za zalogo; pren. porabiti še zadnje zaloge moči 2. količina, množina določene vrste blaga, materiala v skladišču, prodajalni, namenjena, pripravljena za prodajo, proizvodnjo: prodati celotno zalogo; trgovina ima veliko zalogo; zaloge materiala, proizvodov v skladišču; popis zaloge / obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim 3. v zvezi z na izraža večjo količino od sproti potrebne, nujne: okenske okvire izdelujejo na zalogo; kupovati vino na zalogo; ekspr. hotel se je najesti na zalogo 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: knjižnice
z bogato zalogo; urediti knjižno zalogo; zaloga krvi za zdravljenje / zagotoviti si potrebno zalogo cementa za delo količino 5. nav. mn. kar je kje namenjeno za izkoriščanje: zaloge električne energije; svetovne zaloge nafte ● ekspr. v zalogi ima veliko zabavnih zgodb pozna veliko zabavnih zgodb; žarg. teh izdelkov nimamo na zalogi nimamo, ne prodajamo; zastar. zaloga poučnih knjig založba ◊ agr. gnojiti na zalogo dodajati rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu; gozd. lesna zaloga količina lesa vseh rastočih dreves na določeni površini; mat. zaloga vrednosti množica vrednosti, ki jih zavzame funkcija ♪
- zalopútniti -em dov. (ú ȗ) 1. glasno zapreti, zlasti vrata: zaloputniti naoknice; jezno zaloputniti z vrati / zaloputniti pokrov klavirja 2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: v vetru so zaloputnile naoknice ♪
- zamajáti -májem tudi zamájati -em tudi -am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā) 1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči // povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln 2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja 3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju ● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres zamajáti se, tudi zamájati se 1. z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja: travne bilke so se zamajale / zamajal se je in
padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal // premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno 2. postati majav: če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna 3. ekspr. postati netrden: zamajal se je celotni vrednostni sistem / njegovo upanje se je zamajalo ● knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja ♪
- zamedléti -ím [med in mǝd] dov., tudi zamedlì (ẹ́ í) knjiž. 1. za kratek čas omedleti: dekle je zamedlelo od strahu 2. postati manj močen, intenziven: barve na pročelju so kmalu zamedlele; zvok godal zamedli / spomin na dom je čez čas zamedlel ● knjiž., ekspr. na nebu so zamedlele zvezde so se pojavile brez močnega sijaja, svetlobe ♪
- zamêsti -mêtem tudi -mêdem dov., zamêtel in zamétel zamêtla tudi zamêdel in zamédel zamêdla, stil. zamèl zamêla (é) 1. brezoseb. s snegom, padlim v veliki količini a) zakriti, prekriti: avtomobil je zametlo; zametlo je vse ceste in križišča; če ne gremo naprej, nas bo zametlo / hišo je zametlo do strehe / snega je zametlo do oken nametlo / v osebni rabi sneg je zametel vse poti b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: zametlo je vse dohode / v gorah jih je zametlo, da so odrezani od sveta / v osebni rabi sneg je zametel prehod, progo 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam zabrisati: burja je zametla njihove sledi v snegu; veter je zametel stopinje v pesku ● ekspr. zločinec je zametel vse sledove zabrisal zametèn tudi zamedèn -êna -o: zameteni avtomobili; bila sta zametena v koči; do oken zametene hiše ♪
- zamèt -éta m (ȅ ẹ́) debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter: zamet skopni; odstraniti, preorati zamet; gaziti skozi zamete; visok zamet / peščeni zameti; snežni zameti / sneg v debelih zametih prekriva cesto ♪
- zamétati 1 -am nedov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zameta avtomobile / naletavalo je in sneg je polagoma zametal pokrajino 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zameta stopinje v snegu / veter zameta poti s snegom zakriva, prekriva ♪
- zamétek -tka m (ẹ̑) 1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati: ta knjižnica je zametek poznejše znanstvene knjižnice; risba je prvi zametek slike; srednjeveški zametki velikih mest / zametke čutil najdemo že pri najnižjih organizmih; zametki pleše se že kažejo // ekspr. nedokončna, nepopolna oblika česa: te zgodbe so še neizdelane, samo zametki 2. prvi pojav tega, kar se začenja razvijati, se pojavljati: zametki romantike v 18. stoletju 3. knjiž. zasnova: zametek cveta, lista; zametek organa, organizma ♪
- zamežíkati -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) 1. večkrat zapreti in odpreti oči: zamežikal je zaradi nenadne svetlobe; začudeno zamežikati / zamežikati z očmi 2. ekspr. začeti utripati: leva smerna luč na avtomobilu je enakomerno zamežikala / na nebu so zamežikale zvezde ♪
- zamigetáti -ám stil. -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: v vetru so zamigetali listi / zamigetati s prsti zamigati 2. ekspr. začeti migetati: na nebu so zamigetale zvezde ● pred očmi mu je zamigetalo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da se mu pred očmi vse premika, maje ♪
- zamigotáti -ám dov. (á ȃ) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen sveče je nemirno zamigotal / ekspr.: žarnica je zamigotala, vendar ni ugasnila nekajkrat utripnila; zamigotal je s prsti zamigal 2. ekspr. začeti migotati: v daljavi so zamigotale zvezde / v vetru so zamigotale prve snežinke; pren. v očeh ji je zamigotal posmeh ∙ pred očmi mi je zamigotalo zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da se mi pred očmi vse premika, maje ♪
- zamíkanje -a s (ȋ) glagolnik od zamikati1: zamikanje ploščic / zamikanje v nerealni svet ♪
- zamísliti si -im si dov. (í ȋ) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti: zamisliti si načrt za pobeg; za pogovor si je že vnaprej zamislil vprašanja; stvar poteka drugače, kot si jo je zamislil / storili so, kakor si je zamislil; ali si lahko zamisliš, kako bo potekal ta poskus 2. v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česa a) kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamislite si črto med dvema točkama; risba je taka, kot si jo je zamislil; njegovo zunanjost sem si drugače zamislil / ni si mogoče zamisliti bolj različna značaja b) kot posledico obnovitve zaznav: trudil se je, da bi si zamislil njen obraz zamísliti se postati intenzivno dejaven v zavesti: postal je in se zamislil; zamisliti se ob čem; globoko se je zamislila; tako so se zamislili, da niso ničesar slišali // navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamisliti se v preteklost; zamislili so se nad
njihovimi trditvami; zamisliti se nad seboj / ekspr. nad tem dejstvom bi se morali zamisliti posvetiti bi mu morali vso pozornost; to dejstvo je zelo zaskrbljujoče ∙ knjiž. zamisliti se v položaj koga drugega vživeti se zamíšljen -a -o 1. deležnik od zamisliti si: vnaprej zamišljen načrt; biti zamišljen v preteklost; idealno zamišljena družba; knjižnica je zamišljena tudi kot raziskovalno središče 2. ki zaradi intenzivnega premišljanja, razmišljanja ne spremlja dogajanja okoli sebe: biti, postati zamišljen; slabe volje je in ves zamišljen; iti zamišljen proti domu; tiha in zamišljena ženska // ekspr. ki izraža, kaže tako spremljanje dogajanja okoli sebe: zamišljen korak; zamišljen obraz; zamišljen pogled; prisl.: zamišljeno gledati, spregovoriti ♪
- zamíšljati si -am si nedov. (í) 1. v mislih oblikovati, ustvarjati: zamišljati si povezave med pojavi; zamišljati si nove odrske prizore / nič se ne zgodi tako, kot si ljudje zamišljajo 2. v mislih oblikovati, ustvarjati podobo, predstavo česa, kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamišljala si je, kakšno bo njeno življenje v tujini / vse si je zamišljal drugače ● ekspr. kaj si zamišljate pod to besedo kaj vam ta beseda pomeni; ekspr. ni si mogel zamišljati bolj zanimivega sogovornika bil je zelo zanimiv sogovornik zamíšljati se biti intenzivno dejaven v zavesti: med potjo se ne zamišljaj, ampak raje opazuj; redko se je zamišljal // navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamišljati se v mladost; zamišljati se nad problemi sodobnega sveta ♪
- zamólkel -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) 1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok; zamolkel ropot; zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje 2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah; zamolkla belina snega; zamolkla rdečica na obrazu // temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba 3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu 4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi ● zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčeč zamólklo prisl.: zamolklo govoriti, peti; zamolklo se odražati; zamolklo modre zavese; zamolklo siva svetloba ♪
- zamórje -a s (ọ̑) star. ozemlje, dežele za morjem: pesek, ki ga prinaša veter iz zamorja ♪
- zamótati -am tudi zamotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: zamotati trakove / veter je zamotal ladijske vrvi v vozle 2. knjiž. zaplesti: zamotati položaj v državi; po nepotrebnem zamotati zadevo / zamotati vprašanje / svojo pripoved je zelo zamotal 3. knjiž. zaviti: zamotati čevlje v papir; zamotal se je v odejo / zamotati šal okrog vratu oviti zamótati se, tudi zamotáti se 1. postati nepravilno prepleten, zvit: cev se je zamotala tako, da je prekinjen dotok vode; vrv se zamota / črevo se zamota 2. knjiž. zaplesti se: zamotati se med trnje; zamotati se v pajčevino ujeti se / politični položaj v državi se je zamotal / življenje se nam je zamotalo 3. ekspr. počasi, nerodno iti: ves majav se je zamotal skozi megleno jutro zamótan tudi zamotán -a -o 1. deležnik od zamotati: zamotane vrvi; truplo,
zamotano v rjuho 2. knjiž. zapleten: zamotan položaj, problem; zamotana zadeva / zamotana razlaga / zamotan stroj / zamotan pojav; prisl.: zamotano opisan postopek ♪
- zamrazíti -ím tudi zamráziti -im dov., zamrázil (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje: ko je zapihal veter, ga je zamrazilo; zamrazilo ga je po hrbtu, po vsem telesu; ob tej misli ga je zamrazilo 2. povzročiti občutek mraza: veter jih je zamrazil / težka slutnja ga je zamrazila zamražèn -êna -o tudi zamrážen -a -o in zamrazèn -êna -o tudi zamrázen -a -o premražen: zamraženi vrabci ♪
- zamréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl 2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati 3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč 4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu ● ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah
ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati zamŕl -a -o: zamrli udi; zamrlo življenje ♪
- zamrgoléti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. začeti mrgoleti: mravlje so zamrgolele po mravljišču 2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku pojaviti se v velikem številu: na poljih je zamrgolelo ljudi / knjiž., z rodilnikom planine so zamrgolele od planincev 3. z dajalnikom dobiti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka; zagomazeti: po telesu so mu zamrgoleli mravljinci ♪
- zamrléti -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti; zabrleti: luč je zamrlela 2. knjiž. zamigotati, zatrepetati: listi zamrlijo v vetru ♪
7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776