Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (6.551-6.575)



  1.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkeljevfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticahbot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa
  2.      svečáva  -e ž () star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči // svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd
  3.      svéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na svečo: svetloba svečnega plamena / svečno stojalo ∙ poljud. 75-svečna žarnica 75-vatna
  4.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka
  5.      svéčnik  -a m (ẹ̑) držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljembot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč
  6.      svéder  -dra m (ẹ́) 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder 2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre ● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočkiaer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis
  7.      svédrc  -a m (ẹ̑) star. 1. svedrček: žagice, pilice in svedrci / izza rute je pokukal svetel svedrc 2. svišč: modri cvetovi svedrcev
  8.      svéž  -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu // tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje // ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu // nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej // navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan // ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladnaekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujočagr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
  9.      svežílen  -lna -o prid. () ki sveži, osvežuje: z morja piha svežilen veter; svežilna pijača
  10.      svežína  -e ž (í) 1. lastnost, značilnost svežega: svežina cvetja / bistrost in svežina vode / dovtip je ohranil svežino; svežina pesmi / očarala ga je njena prijetna svežina / svežina jesenskega dne 2. kar je sveže: vonj po svežini 3. publ. kar je drugačno od prejšnjega, ustaljenega: kongres je prinesel veliko svežine v mednarodne odnose
  11.      svežíti  -ím tudi svéžiti -im nedov. ( í; ẹ̑) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase 3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce
  12.      svíba  -e ž (í) nar. štajersko grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: ob ograji raste bezeg, sviba in srobot
  13.      svilén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihalpapir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje
  14.      svílnica  -e ž () bot., v zvezi sirska svilnica visoka rastlina z jajčastimi listi in rdečkastimi cveti v visečih kobulih, Asclepias syriaca
  15.      svilogójec  -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce
  16.      sviloréjec  -jca m (ẹ̑) svilogojec: nasveti za svilorejce
  17.      svinčén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo velikoelektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge
  18.      svinčénka  -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami ● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni)bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata
  19.      svínčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
  20.      svínja  -e ž (í) 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne podaagr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič
  21.      svínjak  -a m () bot. rastlina z golim ali dlakavim steblom in rumenimi cveti v košku, koških, Hypochoeris: na tem travniku raste svinjak / pegasti svinjak
  22.      svinjaríja  -e ž () slabš. 1. umazanija: počisti to svinjarijo na stopnicah / le kako more živeti v tej svinjariji v tem umazanem okolju, prostoru 2. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegove svinjarije; počenjati, uganjati svinjarije / govoriti svinjarije / to je navadna svinjarija // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: izlet so odpovedali? Svinjarija; svinjarija, če je to res 3. jed, navadno slabo pripravljena: te svinjarije ne bo jedel
  23.      svínjski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina ● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodnoagr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga svínjsko prisl.: svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko
  24.      svíšč 2 -a m () rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica
  25.      svíšč 3 -a m () min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč ◊ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž

   6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA