Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (5.226-5.250)



  1.      prezentírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini
  2.      prezgódnica  -e ž (ọ̑) vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti
  3.      prezgódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata
  4.      prezimítev  -tve ž () glagolnik od prezimiti: v tem času si rastlina nabira moči za prezimitev; pripraviti vrtnice za prezimitev / nasveti za prezimitev rastlin, živali
  5.      prezímiti  -im dov. ( ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje
  6.      prezímljati  -am nedov. (í) knjiž., redko prezimovati: prezimljati na prostem / kakteje bolje prezimljajo v ne prehladnih prostorih / prezimljati cvetlice, zelenjavo
  7.      prežárek  -rka -o prid. (á) knjiž. preveč svetel, bleščeč: ne more prenašati prežarke luči; to je prežarka svetloba
  8.      prežarévati  -am nedov. (ẹ́) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežareva meglo; pren., knjiž. prežarevala ga je ljubezen
  9.      prežaríti  -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril ( í; ā ) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila ∙ knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale 2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o: od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem
  10.      prežárjati  -am nedov. (á) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežarja meglo / bliski so prežarjali noč; pren., knjiž. želela si je ljubezni, ki prežarja ∙ knjiž. avtor prežarja svoje besedilo z veliko pisateljsko prizadetostjo v delu je veliko pisateljske prizadetosti; knjiž. prežarja ga volja do dela navdaja
  11.      prežáti  -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í) 1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži; prežati na miš; žival preži na plen 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo; razbojniki so prežali na popotnike; prežati za tihotapci; prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico // ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo 3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla; preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo 4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo // zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži 5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku; ob takem času prežijo v gorah plazovi 6. knjiž., ekspr. biti, obstajati: strašen molk preži nad vso dolino; globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odražaekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovreči prežé: čakal je, preže na svojo žrtev prežèč -éča -e: prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati
  12.      preždéti  -ždím dov., preždì (ẹ́ í) 1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan 2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel 3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči ∙ ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi
  13.      prežgánje  -a s (ā) prepražena, zarumenela moka za zgostitev jedi: narediti, pripraviti prežganje; svetlo, temno prežganje; duh po prežganju
  14.      prežíti  -žíjem dov.) zastar. preživeti: s prijatelji prežije prijetne urice; vse popoldneve je prežil doma / prežiti življenje v naravi prežít -a -o: leta, prežita v tujini
  15.      prežívek  -vka m () star. 1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek 2. preživetje: boj za preživek
  16.      preživítev  -tve ž () 1. glagolnik od preživiti: preživitev družine 2. redko preživetje: boj za obstanek in preživitev
  17.      preživotáriti  -im dov.) nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: zimo je preživotaril v neki koči; vojna leta je z otrokom preživotarila v mestu
  18.      prežvèk  -éka m ( ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav
  19.      pŕhavica  in prhávica -e ž (ŕ; ) knjiž. 1. žareč pepel: metati trske na prhavico 2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice
  20.      prhnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču prhnèč -éča -e: prhneče listje
  21.      pŕhniti  -em dov.) 1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz 2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet // ekspr. steči, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi // ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci 3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz 4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz 5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh ● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla
  22.      prhútati  -am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi ♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič
  23.      pri...  ali prì... predpona () 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen
  24.      pribežalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov ♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila
  25.      pribežáti  -ím dov., pribéži; pribéžal tudi pribêžal (á í) bežeč priti: pribežati pod streho, v zavetje; ves preplašen je pribežal domov / otrok je pribežal k materi, ker se je zbodel ∙ knjiž., ekspr. veter je pribežal mimo okna zapihal

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA