Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (455-479)


  1.      svetníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svetníke: svetniški kipi; svetniški življenjepis / svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov / svetniško potrpljenje svetníško prisl.: živeti svetniško; svetniško potrpežljiv človek ♪
  2.      svétništvo  -a s (ẹ̑) v nekaterih državah služba svétnika: vladno svetništvo ♪
  3.      svetníštvo  -a s (ȋ) 1. rel. značilnost svetníka: priznali so mu svetništvo; pridigati o svetništvu / znamenja svetništva 2. ekspr. obvladovanje negativnih nagnjenj v najvišji meri in prizadevanje delati dobro: od ljudi ne pričakuje svetništva ♪
  4.      svetnják  -a m (á) zastar. 1. posveten človek: bil je velik svetnjak 2. laik, neduhovnik: duhovniki in svetnjaki ♪
  5.      svétnost  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. vesolje: brezmejna svetnost 2. zastar. posvetnost: zavračati svetnost 3. filoz. bistvo: svetnost sveta, zavesti ♪
  6.      sveto... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na svet, zemlja: svetobežen, svetomrznost, svetožalje ♪
  7.      sveto... 2 prvi del zloženk nanašajoč se na svet prid.: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo ♪
  8.      svetobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje ♪
  9.      svetobéžnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost svetobežnega: zanj je značilna svetobežnost / sentimentalna svetobežnost ♪
  10.      svetobólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva ♪
  11.      svetobólje  -a s (ọ̑) nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega: svetobolje v Stritarjevih delih / predajati se mladostniškemu svetobolju ♪
  12.      svetohlínec  -nca m (ȋ) slabš. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: razkrinkati svetohlinca; prebrisan svetohlinec ♪
  13.      svetohlíniti  -im nedov. (í ȋ) slabš. kazati se, delati se poštenega, pobožnega: ni ti treba svetohliniti in se sprenevedati ♪
  14.      svetohlínka  -e ž (ȋ) slabš. ženska, ki se kaže, se dela pošteno, pobožno: postala je prava svetohlinka ♪
  15.      svetohlínski  -a -o prid. (ȋ) slabš. ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinski človek; postala je svetohlinska in hinavska / svetohlinski obraz / svetohlinsko vedenje svetohlínsko prisl.: svetohlinsko govoriti ♪
  16.      svetohlínstvo  -a s (ȋ) slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinstvo in licemerstvo ♪
  17.      svetoivánski  -a -o prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik Janeza Krstnika 24. junija: svetoivanski običaji ♪
  18.      svetoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki ♪
  19.      svetomŕzen  -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala ♪
  20.      svetonôčen  -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi ♪
  21.      svetopétec  -tca m (ẹ̑) knjiž. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: takim svetopetcem ne zaupa ♪
  22.      svetopétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od svetopetec ♪
  23.      svetopísemski  -a -o [sǝm] prid. (ȋ) nanašajoč se na sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor; svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige ♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki ♪
  24.      svetosávski  -a -o prid. (á) v stari Jugoslaviji nanašajoč se na svetega Savo: svetosavska proslava / svetosavska nagrada ♪
  25.      svetoskrúnec  -nca m (ȗ) rel. kdor naredi svetoskrunstvo: obsoditi svetoskrunca ♪

   330 355 380 405 430 455 480 505 530 555  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA