Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vet (3.601-3.625)
- nèhvaléžnost -i ž (ȅ-ẹ́) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta ♪
- nèizkústven -a -o prid. (ȅ-ȗ) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba ♪
- nèizpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote ♪
- nèizžívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč ♪
- nejevérnik -a m (ẹ̑) star. 1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik 2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik: bojevati se proti nejevernikom ♪
- nèkaljèn 2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž., redko neskaljen: čista, nekaljena voda / materine oči so bile svetle, nekaljene / nekaljena sreča; dnevi nekaljenega veselja ♪
- nekóliko prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
- nèkonkréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten ♪
- nèkrívda -e ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd ♪
- néktar -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar ♪
- nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
- nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten ● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu ♪
- nèmôčen in nèmočán -môčna -o in -ó prid. (ȅ-ó ȅ-ȃ ȅ-ó) ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba ♪
- nèmorálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek nèmorálno prisl.: nemoralno ravnati, živeti ♪
- némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
- nènapróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo ♪
- nènaváden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega ♪
- nenéhaven -vna -o prid. (ẹ̑) star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu ♪
- nènéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno ♪
- nènráven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje nènrávno prisl.: nenravno živeti ♪
- nèodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
- néofašízem -zma m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
- néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
- néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701