Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (276-300)



  1.      posvétnost  -i ž (ẹ̑) v krščanskem okolju lastnost, značilnost posvetnega: posvetnost nekaterih ljudi / posvetnost mišljenja
  2.      posvetoválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. udeleženec posvetovanja: posvetovalci so se razšli
  3.      posvetoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na posvetovanje: posvetovalna naloga, vloga / organizirati posvetovalno službo / sklicati posvetovalni sestanek / posvetovalni odbor, organ ♦ jur. posvetovalni glas glas brez pravice odločanja; posvetovalna pravica pravica sodelovati pri določenem posvetovanju brez pravice odločanja
  4.      posvetoválnica  -e ž () 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnostipubl. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikovped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši
  5.      posvetovánje  in posvétovanje -a s (; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na ministrski ravni
  6.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov.; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas
  7.      povétrje  -a s (ẹ̑) zastar. veter, sapa: nad morjem je zavelo povetrje
  8.      poživéti  -ím dov., požível (ẹ́ í) knjiž. krajši čas živeti: malo poživiš, pa moraš umreti / upam, da poživim še toliko, da ti povrnem dobroto ∙ star. poživi malo pri nas in si odpočij ostani
  9.      prádoživétje  -a s (-ẹ̑) knjiž. prvo, osnovno doživetje: izražanje lastnih čustev in pradoživetij v umetniški besedi
  10.      prásvét  -á m (-ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta
  11.      predrvéti  -im dov. (ẹ́ í) drveč priti z enega konca česa na drugega: z avtomobilom je predrvel mesto / ekspr. popotnik je predrvel veliko krajev hitro prehodil
  12.      preosvetlíti  -ím dov., preosvétli in preosvêtli; preosvétlil ( í) fot. preveč osvetliti: pri eksponiranju je fotograf preosvetlil film preosvetljèn -êna -o: preosvetljena slika
  13.      prerjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) zaradi rjavenja dobiti luknjo, luknje: ograja je prerjavela prerjavèl in prerjavél -éla -o: prerjavele cevi
  14.      presvét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica
  15.      presvêtel  tudi presvetál -svêtla -o tudiin presvètel -tla -o [ǝ; a; druga oblika vǝt] prid. é; ǝ̀) 1. preveč svetel: nebo je še presvetlo / presvetla obleka 2. ekspr. zelo svetel: presvetle zvezde; vzšlo je presvetlo sonce
  16.      presvetíti  in presvétiti -im dov. ( ẹ́) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake ∙ ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal // v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov
  17.      presvétli  in presvètli -a -o [druga oblika vǝt] prid. (ẹ̑; ǝ̏) star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj
  18.      presvetlítev  -tve ž () glagolnik od presvetliti: presvetlitev pljuč / presvetlitev gozda
  19.      presvetlíti  -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom ● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal semgozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice
  20.      presvetljáva  -e ž () glagolnik od presvetliti ali presvetljevati: presvetljava pljuč
  21.      presvetljênje  -a s (é) glagolnik od presvetliti: zdravnik opravi presvetljenje / v njegovi liriki so pogosta intuitivna presvetljenja o življenju
  22.      presvetljênost  -i ž (é) stanje presvetljenega: zadostna presvetljenost / knjiž., ekspr. presvetljenost vsega njegovega bitja
  23.      presvetljevánje  -a s () glagolnik od presvetljevati: priprava za presvetljevanje jajc; presvetljevanje pljuč
  24.      presvetljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
  25.      presvetlóst  -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA