Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (180-204)



  1.      nàdsvetlôba  -e ž (-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo
  2.      nàdsvetlôben  -bna -o prid. (-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost
  3.      nàdsvétnik  -a m (-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik
  4.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo
  5.      nadživéti  -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike ∙ knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna
  6.      národnoprosvéten  -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo
  7.      nasvèt  -éta m ( ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet
  8.      nasvetováti  -újem in nasvétovati -ujem dov.; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora
  9.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je
  10.      nècvétnica  -e ž (-ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: cvetnice in necvetnice
  11.      nèdoživét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
  12.      nèdoživétost  -i ž (-ẹ̑) značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela
  13.      nèizživét  -a -o prid. (-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje
  14.      nèizživétost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti
  15.      nèosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor ♦ fot. neosvetljeni film
  16.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih
  17.      nèprosvetljênost  -i ž (-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost
  18.      nèrazcvetèn  -êna -o [tudi vǝt] prid. (- -é) ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica
  19.      nèrazsvetljèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali 2. knjiž., redko neprosvetljen: nerazsvetljene množice
  20.      nèsvét  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
  21.      nèsvetèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti
  22.      obsvetíti  in obsvétiti -im dov. ( ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze; s svetilko je obsvetila speča otroka; avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico
  23.      obsvetlíti  -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil ( í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze; blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanje obsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji
  24.      obsvetljeváti  -újem nedov.) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje
  25.      obvdovéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. ovdoveti: jeseni je obvdovel obvdovèl in obvdovél -éla -o: obvdovela mati

   55 80 105 130 155 180 205 230 255 280  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA