Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vet (180-204)
- nàdsvetlôba -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
- nàdsvetlôben -bna -o prid. (ȁ-ó ȁ-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost ♪
- nàdsvétnik -a m (ȁ-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik ♪
- nàdsvetóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
- nadživéti -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike ∙ knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna ♪
- národnoprosvéten -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo ♪
- nasvèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet ♪
- nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora ♪
- naživéti se -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je ♪
- nècvétnica -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: cvetnice in necvetnice ♪
- nèdoživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika ♪
- nèdoživétost -i ž (ȅ-ẹ̑) značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela ♪
- nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje ♪
- nèizživétost -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti ♪
- nèosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor ♦ fot. neosvetljeni film ♪
- nèprosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih ♪
- nèprosvetljênost -i ž (ȅ-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost ♪
- nèrazcvetèn -êna -o [tudi vǝt] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razcveten: nerazcvetena vrtnica ♪
- nèrazsvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali 2. knjiž., redko neprosvetljen: nerazsvetljene množice ♪
- nèsvét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige ♪
- nèsvetèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti ♪
- obsvetíti in obsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze; s svetilko je obsvetila speča otroka; avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico ♪
- obsvetlíti -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil (ȋ í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze; blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanje obsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji ♪
- obsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje ♪
- obvdovéti -ím dov. (ẹ́ í) star. ovdoveti: jeseni je obvdovel obvdovèl in obvdovél -éla -o: obvdovela mati ♪
55 80 105 130 155 180 205 230 255 280