Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vet (151-175)


  1.      gostocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima goste cvete: gostocveten kobul ♪
  2.      gúncvet  -a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil ♪
  3.      húncvet  -a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je pošten, dokler ni spoznal tega huncveta ♪
  4.      istovéten  -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom ♪
  5.      istovétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od istovetiti: Trubarjevo istovetenje s Slovenci in slovenskim jezikom / istovetenje zločina in bolezni ♪
  6.      istovétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo ♪
  7.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi ♪
  8.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri ♪
  9.      izvetríti  -ím dov., izvétri in izvêtri; izvétril; izvetrèn (ȋ í) knjiž., redko prevetriti: izvetriti plesniv duh / ekspr. misli se mu še niso izvetrile ♪
  10.      izživéti  -ím dov., izžível (ẹ́ í) 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar izživéti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti ∙ mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent ♪
  11.      izživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje; sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje ♪
  12.      kivéta  -e ž (ẹ̑) med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez ♪
  13.      klevéta  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. neresnična, zlonamerna izjava, s katero se jemlje komu ugled: klevete so ga zelo prizadele; grde, umazane klevete / širiti klevete o kom obrekovati koga; obmetavali so ga s psovkami in klevetami ♪
  14.      klevetánje  -a s (ȃ) glagolnik od klevetati: to je navadno klevetanje / klevetanje naše države ♪
  15.      klevetáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: sovražniki nas klevetajo / rada kleveta klevetán -a -o: klevetani sosed ♪
  16.      klevétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. obrekovalec: je velik klevetnik / klevetniki naše družbe ♪
  17.      klevétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klevetnike ali klevete: proti nam se je začela klevetniška gonja, kampanja / klevetniški članki ♪
  18.      korvéta  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo ♪
  19.      korvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korveto: korvetno spremstvo / korvetni kapetan kapetan korvete ♪
  20.      krížemsvét  -á m (ȋ-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet ♪
  21.      krížemsvét  in krížem svét prisl. (ȋ-ẹ̑) star. po (vsem) svetu: razšli so se križemsvet / hoditi, iti križemsvet križem po svetu ♪
  22.      krvavéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava ♪
  23.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
  24.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum ♪
  25.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA