Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vesolja (33)

1.      vesolján  in vesoljàn -ána m (ȃ; ȁ á) prebivalec vesolja, ki ni zemljan; vesoljec: zgodbe o vesoljanih; zemljani in vesoljani ♪
2.      aerolít  -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo ♪
3.      brezméjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost ♪
4.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
5.      heliocéntričen  tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
6.      heliocentrízem  -zma m (ȋ) astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem ♪
7.      izpodnébnik  -a m (ẹ̑) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo; meteorit ♪
8.      kózmičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na kozmos, vesoljski: breztežno stanje v kozmičnem prostoru / kozmični faktorji, zakoni / kozmični izstrelki; kozmične rakete / kozmični poleti / kozmična lirika; je pesnik kozmične poezije ♦ astr. kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; fiz. kozmični žarki najmanjši delci snovi, ki prihajajo iz vesolja na zemljo; druga kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči kako telo, da lahko zapusti težnostno območje zemlje; prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo; kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje; jur. kozmično pravo pravo o mednarodnih in meddržavnih odnosih v zvezi z dejavnostjo v vesolju // v zvezi kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: izstreliti kozmično ladjo; posadka kozmične ladje 2. publ., ekspr. zelo velik, ogromen: človekova oblast nad naravo je dosegla že kozmični obseg; kozmične razdalje, razsežnosti ♪
9.      kozmogoníja  -e ž (ȋ) veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev ♪
10.      meteór  -ja m (ọ̑) astr. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor ∙ ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben ♪
11.      meteorít  -a m (ȋ) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita ♪
12.      militarizácija  -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja ♪
13.      neizmérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje ♪
14.      osvájanje  -a s (á) glagolnik od osvajati: osvajanje tujih ozemelj; imperialističen značaj Napoleonovih osvajanj / osvajanje vesolja / osvajanje ženskih src / osvajanje učne snovi ♪
15.      poslušálnica  -e ž (ȃ) rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja ♪
16.      proračún  in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
17.      prostránost  -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
18.      ptoleméjski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina 2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja ♪
19.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪
20.      rádiosignál  -a m (ā-ȃ) radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja ♪
21.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
22.      raziskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od raziskovati: nadaljevati, usmerjati raziskovanje; ukvarjati se z raziskovanjem mikrobov; do teh zaključkov so prišli po dolgotrajnem, natančnem raziskovanju; znanstveno raziskovanje; raziskovanje jezika, starih kultur, vesolja; metode, predmet raziskovanja / raziskovanje tržišča / geološka, politološka, statistična raziskovanja / Inštitut za raziskovanje krasa ♦ mat. operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode ♪
23.      signál  -a m (ȃ) 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal ♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal // električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali ♪
24.      sónda  -e ž (ọ̑) 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda 2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda // cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi 3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde // arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda ● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve ◊ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje ♪
25.      sprejémnik  -a m (ẹ̑) 1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila 2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ◊ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad. kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik ♪

1 26