Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vesla (123)

1.      vesláč  -a m (á) 1. kdor vesla: veslač je zaveslal proti ladji; najeti veslače; gibi veslačev / nekdaj ladja za dvaindvajset veslačev 2. športnik, ki goji veslanje: tekmovanje veslačev; veslači in jadralci ♪
2.      vesláča  -e ž (á) nekdaj ladja na vesla: pluti na veslači, z veslačo / veslača na petdeset vesel ♪
3.      vesláčica  -e ž (á) ženska oblika od veslač: čoln je vodila spretna veslačica / zmaga veslačic domačega kluba ♪
4.      vesláj  -a m (ȃ) odriv vode z veslom: veslati s krepkimi veslaji / nekaj veslajev od brega ♪
5.      veslálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veslanje: veslalne priprave ♦ zool. veslalna ploščica sprijete migetalke pri rebračah, ki omogočajo lebdenje, počasnejše premikanje v vodi ♪
6.      veslánje  -a s (ȃ) glagolnik od veslati: veslanje ga je utrudilo / državno prvenstvo v veslanju ♪
7.      veslár  tudi vêslar -ja m (á; ȇ) veslač: veslar je prenehal veslati ♪
8.      veslaríca  tudi vêslarica -e ž (í; ȇ) veslačica: čoln z veslarico ♪
9.      vesláriti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. večkrat, pogosto veslati: veslariti po jezeru / veslari že več let 2. star. delati kot veslač; veslati: veslaril je za majhno plačo ● ekspr. zaradi lažje hoje je veslaril z rokami je delal dolge, nesunkovite gibe ♪
10.      veslárski  tudi vêslarski -a -o prid. (á; ȇ) veslaški: veslarska klop / veslarsko društvo ♪
11.      vêslast  -a -o prid. (é) podoben veslu: veslaste noge morskih želv ♪
12.      vesláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veslače: veslaška klop / veslaška pesem / veslaško društvo / veslaško prvenstvo ♪
13.      vesláti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama // delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji // gojiti veslanje, ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu 2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama 3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel 4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi 5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami vesláje: veslaje so zavili v zaliv veslajóč -a -e: hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok ♪
14.      veslávec  -vca m (ȃ) veslač: veslavec je stopil prvi iz čolna / trening veslavcev ♪
15.      veslávka  -e ž (ȃ) veslačica: čoln veslavke je udaril ob pomol / športni uspehi veslavk ♪
16.      obvesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti okrog česa: obveslati otoček ♪
17.      odvesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem se oddaljiti: odveslali so proti otoku ♪
18.      povesláti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal ♪
19.      prevesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti z enega konca česa na drugega: preveslati jezero, zaliv ● ekspr. skupaj sta preveslala to vojno prebila, preživela ♪
20.      privesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava // ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem ● ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel ♪
21.      tróvesláča  -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače ♪
22.      zavesláj  -a m (ȃ) 1. odriv vode z veslom: delati globoke, hitre zaveslaje; krmar določa število zaveslajev / ekspr. plavalec vdihava na vsak tretji zaveslaj rok 2. ekspr., v prislovni rabi izraža razdaljo med dvema takima odrivoma: podvodna čer je samo nekaj zaveslajev od svetilnika / naš veslač je za zaveslaj ob kolajno ♪
23.      zavesláti  -ám dov. (á ȃ) 1. začeti veslati: sedel je v čoln in zaveslal // veslajoč se premakniti: zaveslati iz sredine toka, proti bregu // veslajoč priti: zaveslati v cilj, pristanišče // z veslom pognati plovilo: otrok je lahko le nekajkrat zaveslal / malo smo zaveslali po zalivu 2. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, stopiti: pijanec je zaveslal proti stolu 3. ekspr. narediti dolg, nesunkovit gib: zaveslati z roko po zraku ● ekspr. v pogovoru zaveslati nazaj na prvo temo se usmeriti, vrniti; ekspr. podjetje je zaveslalo v gospodarske težave je zašlo, prišlo ♪
24.      aranžêr  -ja m (ȇ) 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti ◊ muz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo ♪
25.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju ● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ♪

1 26 51 76 101