Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vesel (610-634)


  1.      prelívati  -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj ● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi prelívati se 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile ♪
  2.      premráženec  -nca m (ȃ) kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca ♪
  3.      prepévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prepevati: čustveno, veselo prepevanje; prepevanje domačih pesmi ♪
  4.      prepévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
  5.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  6.      prepojíti  -ím dov., prepójil (ȋ í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih ♪
  7.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  8.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  9.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
  10.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  11.      presnét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno // v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma presnéto prisl. 1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli 2. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da ♪
  12.      presŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago presŕčno prisl.: presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati ♪
  13.      prestríči  -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt ♪
  14.      prešéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma ♪
  15.      prešíniti  -em dov. (í ȋ) 1. hitro, za kratek čas se pojaviti: drget mu je prešinil telo; obraz mu je prešinila rdečica / veselje prešine obraz / ob spominu nanjo mu je srce prešinila velika bolečina; njeno dušo je prešinila huda slutnja 2. brezoseb. začutiti vznemirljiv občutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu; prešinilo ga je kot električni tok 3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: prešinilo ga je, da jo muči nemir / prešinila ga je misel, da je vse zaman; prešinilo ga je spoznanje o nesmiselnosti takega početja / izdani smo, ga je prešinilo 4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino; ta nauk ga je popolnoma prešinil 5. star. prevzeti, presuniti: nesreča, smrt človeka zmeraj prešine ● knjiž. drget prešine zemljo zemlja se strese; zastar. žarki so prešinili meglo predrli; zastar. prešiniti koga s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prešínjen -a -o: bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal ♪
  16.      pretakníti  in pretákniti -em dov. (ȋ á) 1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice 2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti 3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago ● redko pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti ◊ gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretakníti se in pretákniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica pretáknjen -a -o: pretaknjena nit ♪
  17.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize ♪
  18.      preuránjen  -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
  19.      prevréd  prisl. (ẹ̑) nar. prezgodaj, prekmalu: ali sem prevred prišel; nikar se prevred ne veselite ♪
  20.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo ♪
  21.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima ♪
  22.      pričákati  -am dov., pričákajte in pričakájte; pričákala in pričakála (á ȃ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: odgovora ni pričakal; končno so pričakali prevod te pesnitve / po dolgem čakanju so le pričakali natakarja 2. ostati na kakem mestu do prihoda koga: goste so pričakali pred hišo; pričakati koga na letališču; slovesno pričakati / pričakala ga je z nasmehom sprejela // ostati na kakem mestu s sovražnim namenom do prihoda koga: pričakal ga je in ustrelil; pričakati sovražnika v zasedi / oče ga je pričakal s šibo 3. prebiti, preživeti čas do nastopa česa: pričakati začetek šolskega leta; ekspr. tako se je veselila izleta, da kar ni mogla pričakati jutra / novo leto je pričakal v veseli družbi ● star. ni pričakal svojega jubileja dočakal; ekspr. premišljevala je, s čim naj pričaka svojo lačno družino s čim naj ji postreže ob prihodu; knjiž., redko pričakal je, da je nehal vpiti, nato mu je odgovoril počakal; ekspr. življenje je ni ravno prijazno pričakalo imela je težko življenje pričákan -a -o: težko pričakano leto osvoboditve ♪
  23.      pričakovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pričakovati: dolgo pričakovanje ga je utrudilo / pričakovanje napada jih vznemirja / pisar. v pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo 2. duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju 3. kar se pričakuje: njihovo pričakovanje se je uresničilo / na koncertu je izpolnil vsa pričakovanja / publ. turistični promet je avgusta zaostajal za pričakovanji / po pričakovanju so zmagali domačini ● publ. kongres je izpolnil, presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; ekspr. akcija je potekla proti (vsemu) pričakovanju je bila zelo uspešna; ekspr. predstava je uspela nad vse pričakovanje zelo, izredno; ekspr. s pričakovanjem gledajo v prihodnost z upanjem; ekspr. njegova žena je v (veselem) pričakovanju je noseča, bo rodila ♪
  24.      pričakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so 3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen ● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga pričakováje star.: ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval pričakujóč -a -e: pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala pričakován -a -o: težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo ♪
  25.      príden 1 -dna -o prid., prídnejši (í ȋ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko // ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma ● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden prídno prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati ♪

   485 510 535 560 585 610 635 660 685 710  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA