Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vesel (26-50)

26.      naveseljáčiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po veseljačenju: s prijatelji se je naveseljačil ♪
27.      nèrazveseljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo ♪
28.      nèvesél  -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica ∙ opisovati kaj v neveselih barvah negativno 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen ♪
29.      obveselíti  -ím dov., obvesélil (ȋ í) zastar. razveseliti: vsakega je obveselil z majhnim darom; njegovega obiska se je zelo obveselila ♪
30.      oveselíti  -ím dov., ovesélil (ȋ í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil ♪
31.      poveselíti se  -ím se dov., povesélil se (ȋ í) krajši čas veseliti se: pustili so jo, da se je poveselila daril, preden se je začela slovesnost // pozabavati se: rad se poveseli; poveselila sta se med mladimi ljudmi / prišel se je malo poveselit ♪
32.      poveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti ♪
33.      prevesél  -a -o [eu̯] prid. (ẹ̑) 1. preveč vesel: prevesel in lahkomiseln človek / prevesela pesem za tako resno priložnost 2. ekspr. zelo vesel: prinesla mu je preveselo novico ♪
34.      preveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v veseljačenju: spominjal se je dni, ki jih je preveseljačil; ostanek noči je preveseljačil pri sosedu ♪
35.      razveselíti  -ím dov., razvesélil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce razveselíti se postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil razveseljèn -êna -o: razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena ♪
36.      razveseljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva ♪
37.      razveseljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razveseljevalec ♪
38.      razveseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razveseljevati: razveseljevanje otrok z igračami in knjigami / razveseljevanja je iskal v pijači ♪
39.      razveseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho razveseljeváti se star. zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu razveseljujóč -a -e: razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje ♪
40.      razveseljív  -a -o prid. (ȋ í) ki razveseli, razveseljuje: razveseljiv uspeh; ta novica je zelo razveseljiva ♪
41.      vzveselíti  -ím dov., vzvesélil (ȋ í) star. razveseliti: rad vzveseli koga / vzveseliti se darila, prijatelja ♪
42.      zaveselíti se  -ím se dov., zavesélil se (ȋ í) knjiž. razveseliti se: zaveseliti se lepega razgleda / si le prišel, se je zaveselil prijatelj ♪
43.      zaveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z veseljačenjem zapraviti: dediščino je zaveseljačil in zakartal ♪
44.      zveselíti  -ím dov., zvesélil (ȋ í) razveseliti: darilo ga je zveselilo; zveseliti koga s čim / zveseliti komu srce; zveseliti se obiska, prijatelja / ob tem prizoru se mu zveseli srce zveseljèn -êna -o: zveseljen človek; biti zveseljen ♪
45.      àj  medm. (ȁ) 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili? ♪
46.      alelúja  -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč ♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč ♪
47.      alelúja  medm. (ȗ) rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja ♪
48.      àli  prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
49.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
50.      amatêr  -ja m (ȇ) kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226