Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vera (143)

1.      véra  -e ž (ẹ́) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: vera se kaže v različnih oblikah; tudi primitivni človek ni bil brez vere; ugotavljati izvor vere 2. sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: širiti, učiti, zavračati vero; vzgojiti otroke v veri; nauki, resnice, skrivnosti vere / pripadati kaki veri; odpasti od vere; prestopiti v drugo vero / preganjati vero versko dejavnost, vernike; zatajiti vero staršev; zlorabiti vero v politične namene / to uči vera nauki vere; živeti po veri / državna vera v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo; judovska, krščanska, muslimanska vera; biti rimskokatoliške vere; kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna ♦ rel. prejeti tolažila vere zakramente za umirajoče; vera, upanje, ljubezen 3. prepričanost o obstoju, resničnosti tega, kar vsebujejo nauki o bogu, nadnaravnem: njegova vera peša, raste; izgubiti, ohraniti vero; ekspr. vzeti komu vero; preganjati koga zaradi vere; potrditi koga v veri; imeti močno, ekspr. živo vero / svoboda vere izražanja vere, verske dejavnosti / vera v posmrtno življenje // prepričanost o obstoju česa skrivnostnega, skrivnostni moči česa: vera v duhove, čarovnice 4. s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega, skrivnostni moči česa: zavračati vero, da črna mačka prinaša nesrečo / ekspr. babja vera; vraže in prazne vere 5. nav. ekspr. prepričanost o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega: v izgnancih je še živela vera; krepiti v ljudeh vero v lepšo prihodnost; vera v prijateljstvo, uspeh; tolažila ga je vera, da bo še vse dobro // prepričanost o možnosti, obstoju česa domnevanega, predpostavljanega, napovedovanega: v ljudeh se je utrjevala vera, da je na tem kraju v globinah voda / njeno vedenje mu je potrjevalo vero, da ni več prisebna prepričanje / pustil jih je v veri, da je sprejel njihove predloge 6. nav. ekspr., navadno v zvezi z v prepričanost o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa: izgubiti vero v zdravnike / dati otrokom vero v življenje; neuspeh mu je omajal vero v lastne sposobnosti; zavreči vero v silo / manjka mu vera vase zaupanje vase; samozavest 7. star. prepričanost o poštenosti, iskrenosti koga: ta človek je vreden vere, zasluži vero; s svojim ravnanjem je zapravil vero ljudi 8. ekspr., s prilastkom skupek načel, nazorov, naukov: oznanja novo estetsko vero; nevarna politična vera / ne verjame več tvoji veri tvojim naukom, pogledom 9. rel. molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov krščanske vere: moliti vero / apostolska vera 10. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: ne, vere mi, tega nisem naredil / na mojo vero, tako je, kot sem rekel; pri moji veri, da je res ● star. smo te vere, da se je knjiga bralcem prikupila prepričani smo; dati vero star. s solzami je dal vero svojim besedam jih je podkrepil; star. njegovim trditvam niso dali vere niso jim verjeli; star. dal ji je vero obljubil ji je zvestobo; star. ne drži vere ne drži (dane) besede; nima (nobene) vere je neveren; star. dati komu kaj na vero na upanje; zastar. živita na veri živita skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; ekspr. ti oznanjaš, učiš krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami; tvoja razlaga, trditev ni pravilna; ekspr. to je mož vere zelo je veren; vreden je zaupanja; živa vera gore prestavlja kdor trdno veruje, lahko napravi skoraj nemogoče stvari ♪
2.      veránda  -e ž (ȃ) navadno pokrit, odprt ali zastekljen prostor ob zunanji steni hiše: zastekliti verando; sedeti na verandi; hiša z balkonom in verando / lesena, zidana veranda ♪
3.      veránden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na verando: verandno okno / verandna dvorana ♪
4.      hanoveránec  -nca m (ȃ) vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci ♪
5.      ivérast  tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne plošče ♦ min. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi ♪
6.      iznevéra  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero ♪
7.      nejevéra  -e ž (ẹ́) star. 1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero 2. brezverstvo: pisati proti nejeveri ♪
8.      nèvéra  -e ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vere: vera in nevera ♪
9.      nevéra  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. nezaupanje, dvom: njegove besede so sprejemali z nevero; nevera v lastne moči, uspeh 2. star. nevernež: še vedno jim ne verjame, ta nevera 3. zastar. nezvestoba: ženina nevera ♪
10.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
11.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš ♪
12.      uvéra  -e ž (ẹ̑) zastar. verovanje: razširjena je bila uvera, da mrtvi hodijo nazaj; uvere in vraže / ljudske uvere ♪
13.      zvérati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko zvirati se: na vse mogoče načine se je zveral / zverali so se po foteljih in kadili ♪
14.      anglikanízem  -zma m (ȋ) protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma ♪
15.      anglikánstvo  -a s (ȃ) protestantsko usmerjena vera na Angleškem ♪
16.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
17.      bábji  -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
18.      blagovést  -i ž (ẹ̑) knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim // vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod ♪
19.      brahmanízem  tudi bramanízem -zma m (ȋ) starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma ♪
20.      bržé  prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher) ♪
21.      budízem  -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
22.      búngalov  -a m (ȗ) nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje ♪
23.      cícanje  -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
24.      človéškost  -i ž (ẹ́) 1. lastnosti, značilne za človeka: presenetila nas je njegova sproščena človeškost; človeškost Shakespearovih oseb / človeškost medsebojnih odnosov; bogatitev človeškosti 2. redko človečnost: preziranje kulture in človeškosti; povrnila se mu je vera v človeškost ♪
25.      čmeríka  tudi čemeríka -e [druga oblika čǝm in čem] ž (í) 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko ◊ bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album ♪

1 26 51 76 101 126