Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (966-990)



  1.      hádra  -e ž () nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje
  2.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
  3.      hamít  -a m () antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti
  4.      hanóvrski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
  5.      hanzeátski  -a -o prid. () zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci
  6.      hárač  -a m () v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
  7.      hedonízem  -zma m () filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
  8.      heksámeter  -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
  9.      hemisfêra  -e ž () 1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera 2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
  10.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
  11.      herétičnost  -i ž (ẹ́) rel. krivovernost: heretičnost nauka
  12.      herétik  -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik
  13.      herezíja  -e ž () rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
  14.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  15.      hierátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost ◊ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
  16.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  17.      híkori  -ja m () severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
  18.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji
  19.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver
  20.      hinávka  -e ž () hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
  21.      hinduízem  -zma m () najbolj razširjena indijska vera
  22.      híndujec  -jca m () pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec
  23.      híperkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več
  24.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
  25.      hláden  stil. hladán hládna -o tudiprid., hladnéjši (á á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo // ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom // ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen ● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtevfiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli

   841 866 891 916 941 966 991 1.016 1.041 1.066  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA