Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (841-865)



  1.      edínozveličávnost  -i ž (-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej ♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve
  2.      edínstvenost  -i ž () 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti
  3.      egída  -e ž () v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti
  4.      egíptovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjemmed. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus
  5.      egocéntričen  tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični
  6.      egocéntričnost  tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz
  7.      éja  medm. (ẹ̑) izraža začudenje: eja, ne morem verjeti
  8.      ékloga  in eklóga -e ž (ẹ̑; ọ̑) lit. idilična pesem o pastirskem življenju, navadno v obliki dialoga: Vergilove ekloge; pastorale in ekloge
  9.      eksaltíranec  -nca m () knjiž. zanesenjak, prenapetež: verski eksaltiranec / proglasili so ga za pijanca, faliranega študenta in eksaltiranca
  10.      ekscelénca  -e [tudi ekse-] ž (ẹ̑) s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja
  11.      eksercícije  -cij ž mn.) 1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje: velikonočne eksercicije 2. star. urjenje telesnih ali duševnih sposobnosti: glasbena spremljava olajšuje eksercicije
  12.      eksmatrikulácija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  13.      eksmatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze
  14.      eksogamíja  -e ž () sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije
  15.      ekspedícija  -e ž (í) 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji
  16.      ekuménski  -a -o prid. (ẹ̑) rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev
  17.      ekvátor  -ja m () umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli
  18.      elevátor  -ja m () teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator; elevator za premog
  19.      elevzínski  -a -o prid. () v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
  20.      emanírati  -am nedov. () knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi
  21.      emigránt  -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant
  22.      enajstérec  in enajstêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom: pesem v enajstercih
  23.      encíklika  -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII.
  24.      endogamíja  -e ž () sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti
  25.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m () lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente

   716 741 766 791 816 841 866 891 916 941  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA