Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (441-465)


  1.      suverén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena 2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve 3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren // ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu 4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno 5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren ● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno suveréno prisl.: suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga ♪
  2.      suverenitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
  3.      suverénost  -i ž (ẹ̑) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja ♪
  4.      suverénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. suveren: suverenska država / suverensko obvladanje učnih predmetov popolno, vsestransko / suverensko vedenje vzvišeno, dostojanstveno suverénsko prisl.: suverensko presojati ♪
  5.      škvêr  -a m (ȇ) žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru ♪
  6.      švèrc  in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj ♪
  7.      švêrcar  -ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev ♪
  8.      švêrcati  -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete ♪
  9.      tavêrna  -e ž (ȇ) v nekaterih deželah gostilna, krčma: stopil je v taverno ♪
  10.      tiranozáver  -vra m (á) pal. orjaški izumrli mesojedi plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  11.      transverzála  -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
  12.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  13.      travertín  -a m (ȋ) petr. lahka luknjičava zapnena kamnina; lehnjak: ob izviru se nabira travertin / obložiti stavbe s travertinom ♪
  14.      travêrza  -e ž (ȇ) jeklen nosilni element, navadno profil: položiti traverzo na zidova; traverza mostu / uporabiti železniške tračnice za traverze ♪
  15.      tujevérec  -rca m (ẹ̑) redko drugoverec: strpnost do tujevercev ♪
  16.      univerbizácija  -e ž (á) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje ♪
  17.      univêrza  -e ž (ȇ) najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo ● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih ♪
  18.      univerzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen ◊ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek ♪
  19.      univerzálije  -lij ž mn. (á ȃ) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije ♪
  20.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije ♪
  21.      univerzalizácija  -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta ♪
  22.      univerzalízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi ♪
  23.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira ♪
  24.      univerzálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov ♪
  25.      univêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor ♪

   316 341 366 391 416 441 466 491 516 541  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA