Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (391-415)


  1.      razčetvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril 2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili razčetvérjen -a -o: razčetverjena ovca ♪
  2.      razčetvérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. razkosavati zaklano žival na četrti: klavec je razčetverjal zaklane prašiče 2. usmrčevati z razsekanjem, raztrganjem telesa: uporne kmete so razčetverjali in obešali ♪
  3.      réproveríga  in répro veríga -e ž (ẹ̑-í) publ. reprodukcijska veriga: negospodarnost v reproverigi ♪
  4.      revêr  -ja m (ȇ) sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: imeti madež na reverju; ozki, široki reverji; rever suknjiča; jopica z reverji ♪
  5.      reverénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence // v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico ♪
  6.      reverènd  -ênda in -énda in reverénd -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ̑) v nekaterih deželah, pristavek k imenu duhovnika častiti gospod: hiša reverenda Simona ♪
  7.      revêrz  -a m (ȇ) 1. knjiž. zadnja, hrbtna stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, hrbet: reverz kaže državni grb; napis na reverzu plakete 2. jur. potrdilo o prevzemu stvari: za prevzete dokumente so mu izdali reverz; napisati, podpisati reverz ♪
  8.      revêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na reverz: reverzna stran kovanca, medalje / reverzno potrdilo ♪
  9.      reverzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. obrnljiv, povračljiv: reverzibilen pojav; čas, ki je povezan z življenjskimi procesi, ni reverzibilen ♦ fiz. reverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se da obrniti brez opravljanja dodatnega dela; kem. reverzibilna reakcija reakcija, ki lahko poteka v obe smeri ♪
  10.      reverzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) strojn. spremeniti smer vrtenja pogonskega stroja v nasprotno smer od normalne: počasi reverzirati ∙ knjiž. avtomobil reverzira zapelje vzvratno ♪
  11.      revólver  -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver ◊ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi ♪
  12.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš ♪
  13.      revólverski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel ● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino ◊ teh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati ♪
  14.      róver  -ja m (ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem ♪
  15.      sámouvérjenost  -i ž (ȃ-ẹ̑) publ. dejstvo, da je kdo prepričan, da misli, ravna prav: samouverjenost in samozadovoljstvo ♪
  16.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil ♪
  17.      schulvereinski  -a -o [šúlferájn-] prid. (ȗ-ȃ) v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah ♪
  18.      sêrver  in servêr -ja m (ȇ; ȇ) žarg., šport. igralec, ki servira: izžrebati serverja ♪
  19.      séver  -a m (ẹ́) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever-jug // severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever 2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega dela ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. hladna področja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna področja 4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo ♪
  20.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta ♪
  21.      severíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, ki leži pod severnim nebesnim tečajem ♪
  22.      sévernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde ♪
  23.      sévernik  -a m (ẹ́) knjiž. severni veter, sever: pihal je močen severnik; hladen severnik ♪
  24.      severnják  -a m (á) 1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki // nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki 2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak ♪
  25.      severnjákinja  -e ž (á) ženska, ki živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: svetlolasa severnjakinja; severnjakinje in južnjakinje ♪

   266 291 316 341 366 391 416 441 466 491  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA