Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (291-315)

291.      líntvern  -a m (í) nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern ♪
292.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti ♪
293.      malovérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. maloveren človek: nekateri maloverneži so izgubili pogum; prepričal je še zadnje maloverneže ♪
294.      malovérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost malovernega človeka: malovernost nekaterih boječih ljudi / novo delo je začel z nekako malovernostjo in negotovostjo ♪
295.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja ♪
296.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant ♪
297.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge ◊ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca ♪
298.      meddvérje  -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
299.      mèdvérski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola ♪
300.      nejevéra  -e ž (ẹ́) star. 1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero 2. brezverstvo: pisati proti nejeveri ♪
301.      nejevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec ♪
302.      nejevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje ♪
303.      nejevérnik  -a m (ẹ̑) star. 1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik 2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik: bojevati se proti nejevernikom ♪
304.      nejevérnost  -i ž (ẹ́) star. nezaupanje, dvom: iz očetovih oči je ob sinovih besedah odsevala nejevernost / poslušal ga je z nejevernostjo ♪
305.      nèkonvertibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano ♪
306.      nèkonvertibílnost  -i ž (ȅ-ȋ) fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost ♪
307.      nèpravovéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje ♪
308.      nèprevérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni preverjen: nepreverjena poročila; publ. po še nepreverjenih podatkih je bilo precej smrtnih žrtev / uvajati nepreverjene metode nepreizkušene ♪
309.      nèvéra  -e ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vere: vera in nevera ♪
310.      nevéra  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. nezaupanje, dvom: njegove besede so sprejemali z nevero; nevera v lastne moči, uspeh 2. star. nevernež: še vedno jim ne verjame, ta nevera 3. zastar. nezvestoba: ženina nevera ♪
311.      nevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: število nevercev se je hitro večalo / preganjati neverce krivoverce ♪
312.      nèvéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni veren: verni in neverni ljudje ♪
313.      nevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame: ob njenih besedah je bil videti neveren in potrt // ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; kljub prepričevanju so ostali neverni Tomaži 2. zastar. nezvest: neverna žena nevérno prisl.: neverno zmajevati z glavo ♪
314.      nèverjéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je ♪
315.      nèverjétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neverjetnega: kritik razpravlja o verjetnosti in neverjetnosti opisovanih dogodkov / knjiž., redko pripovedovati neverjetnosti neverjetne stvari ∙ ekspr. do neverjetnosti naivno dekle zelo ♪

   166 191 216 241 266 291 316 341 366 391