Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (226-250)



  1.      inovérec  -rca m (ẹ̑) zastar. drugoverec
  2.      introvêrten  -tna -o prid. () psih. introvertiran: introvertna osebnost
  3.      introvertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost
  4.      introvertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost
  5.      invêrten  -tna -o prid. () kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji
  6.      invertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen
  7.      invêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnemmat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
  8.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov
  9.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
  10.      istovérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi: poročila se je z istovercem
  11.      ivér  tudi íver -a m (ẹ̑; ) redko iver ž: iveri so leteli izpod sekire na vse strani
  12.      ivér  tudi íver -i ž (ẹ̑; ) 1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri 2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice 3. knjiž., redko misel, izrek: drobne iveri in sentence ● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa neles. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
  13.      ivérast  tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne ploščemin. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi
  14.      ivéren  in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ) ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
  15.      íverica  tudi ivérica -e ž (; ẹ̑) žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice
  16.      ivérje  tudi íverje -a s (ẹ̑; ) več iveri: polno iverja in suhljadi je ležalo po tleh ♦ les. drobni deli lesa določenih mer in oblik
  17.      íverka  in ivérka -e ž (; ẹ̑) pog. iverna plošča: obiti z iverkami; proizvodnja iverk
  18.      ivérnat  in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ) bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče
  19.      iznevéra  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero
  20.      iznevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja iznevériti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih
  21.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih
  22.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi
  23.      iznevérnik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva
  24.      kadáver  -vra m (á) knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri / slabš. zanj je svet samo še gnijoč kadavermed., vet. secirati kadaver
  25.      ver  -vra m (á) nar. planinska kavka: priletela je jata črnih kavrov

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA