Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (216-240)



  1.      gveríla  -e ž () zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril
  2.      gverílec  -lca m () kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
  3.      gverílski  -a -o prid. () nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna
  4.      hájmvêrovec  -vca m (-) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
  5.      hanoveránec  -nca m () vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
  6.      hardver  tudi hardware -a [hárdvêr] m (-) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
  7.      verkraft  -a m (ọ̑) teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli
  8.      ihtiozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra
  9.      íngver  -ja m () azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja
  10.      íngverjev  -a -o prid. () nanašajoč se na ingver: ingverjeva aroma / ingverjevo pecivo; ingverjevo pivo zlasti v angleškem okolju brezalkoholna pijača iz žganega sladkorja z dodatkom ingverja
  11.      inovérec  -rca m (ẹ̑) zastar. drugoverec
  12.      introvêrten  -tna -o prid. () psih. introvertiran: introvertna osebnost
  13.      introvertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost
  14.      introvertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost
  15.      invêrten  -tna -o prid. () kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji
  16.      invertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen
  17.      invêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnemmat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
  18.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov
  19.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
  20.      istovérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi: poročila se je z istovercem
  21.      ivér  tudi íver -a m (ẹ̑; ) redko iver ž: iveri so leteli izpod sekire na vse strani
  22.      ivér  tudi íver -i ž (ẹ̑; ) 1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri 2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice 3. knjiž., redko misel, izrek: drobne iveri in sentence ● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa neles. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
  23.      ivérast  tudi íverast -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na iver: iverasta lesovina / iveraste plošče iverne ploščemin. iverasti prelom prelom, značilen za drobnozrnate snovi
  24.      ivéren  in íveren -rna -o prid. (ẹ̑; ) ki je iz iveri: iverni izdelki / iverne plošče plošče, narejene pod pritiskom iz iveri in fenolnih smol, lepil
  25.      íverica  tudi ivérica -e ž (; ẹ̑) žarg. iverna plošča: ta del omare je iz iverice

   91 116 141 166 191 216 241 266 291 316  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA