Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (166-190)

166.      četverorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri robove: četverorob les, steber ♦ bot. četverorobo steblo ♪
167.      četveroróben  -bna -o prid. (ọ̑) redko četverorob ♪
168.      četverorôčen  in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir četverorôčno in četveroróčno prisl.: igrati skladbo četveroročno ♪
169.      četverospèv  in četverospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. vokalna skladba za štiri glasove ♪
170.      četverostòp  -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi četverostop zavija desno; postaviti se, uvrstiti se v četverostope; korakati v četverostopih ♪
171.      četverostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz štirih stopic: četverostopni jamb, verz ♪
172.      četverostrán  in četverostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á) geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma ♪
173.      četveroškŕgar  -ja m (ȓ) nav. mn., zool. glavonožci z dvema paroma škrg, Tetrabranchiata ♪
174.      četveroštéven  -vna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) bot., v zvezi četveroštevni cvet cvet, ki ima po štiri venčne in čašne liste ♪
175.      četverovoglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. štirioglat ♪
176.      četverovpréga  -e ž (ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali ♪
177.      četverovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
178.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
179.      četverovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
180.      četverozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri zobe: četverozoba riba ♪
181.      četverozvók  -a m (ọ̑) muz. sozvočje štirih tonov ♪
182.      čigáver  [vǝr] zaim. neskl. (ȃ) star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče ♪
183.      devér  tudi déver -ja m (ẹ̑; ẹ̄) zastar. svak ♪
184.      deverbatíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik ♪
185.      dinozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri ♪
186.      divergénca  -e ž (ẹ̑) nastanek razlik, ki razdelijo kaj enotnega, razhajanje: prišlo je do divergence v razvoju // take razlike: opredeliti svoje nazorske divergence / v kompoziciji je opaziti stilne divergence ◊ biol. razvoj organizmov iste vrste v različne smeri ♪
187.      divergénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od divergenca: divergenčen pojav ♪
188.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪
189.      divergéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost divergentnega: divergentnost razvoja ♪
190.      divergírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri ♪

   41 66 91 116 141 166 191 216 241 266