Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (1.541-1.565)


  1.      nèduhóvnik  -a m (ȅ-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki ♪
  2.      nèizstreljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver ♪
  3.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  4.      nèkonfesionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. ki ni konfesionalen: nekonfesionalno verovanje / nekonfesionalna šola ♪
  5.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  6.      némeza  -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
  7.      nènadárjenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana ♪
  8.      nènadomestljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika ♪
  9.      nèomaján  tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija ♪
  10.      nèomájen  -jna -o prid. (ȅ-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj ♪
  11.      nèotesánka  -e ž (ȅ-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to ♪
  12.      nèposéljenost  -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost neposeljenega: neposeljenost severnih delov celine ♪
  13.      nèpoštênje  -a s (ȅ-é) knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen ♪
  14.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  15.      nèpriznán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni priznan: nepriznana država, oblast; državno nepriznana veroizpoved / nepriznan dolg / nepriznan pisatelj; njegovo delo je bilo dolgo nepriznano ♪
  16.      nèríman  -a -o prid. (ȅ-ȋ) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic ♪
  17.      nèskaljênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče ♪
  18.      Nèslovénec  in nèslovénec -nca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Slovenec: na ljubljanski univerzi je vpisanih precej Neslovencev ♪
  19.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪
  20.      nèstrpljívost  -i ž (ȅ-í) star. nestrpnost, nerazumevanje: narodnostna, verska nestrpljivost ♪
  21.      nèstŕpnost  -i ž (ȅ-r̄) pomanjkanje strpnosti, razumevanja: težko je bilo sodelovati z njimi zaradi njihove nestrpnosti / narodnostna, rasna, verska nestrpnost ♪
  22.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  23.      nèulovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv ♪
  24.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril ♪
  25.      neúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode ♪

   1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA