Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ver (1.316-1.340)


  1.      lúčnik  -a m (ȗ) bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme ♪
  2.      lúpežnik  -a m (ȗ) zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku ♪
  3.      luteránec  -nca m (ȃ) raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa ♪
  4.      luteránski  -a -o prid. (ȃ) raba peša protestantski, evangeličanski: on je luteranske vere ♦ rel. luteranska smer protestantizma ♪
  5.      luteránstvo  -a s (ȃ) raba peša protestantizem: v mestih se je luteranstvo naglo širilo ♦ rel. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa ♪
  6.      lútrovski  -a -o prid. (ú) nav. ekspr. protestantski, evangeličanski: njegova mati je bila lutrovske vere / uničevati lutrovske knjige ♪
  7.      lútrš  prid. neskl. (ú) zastar. protestantski, evangeličanski: lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje ♪
  8.      máček 1 -čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati // domača žival, ki lovi miši; mačka: dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši; prišel je potiho kot maček 2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel; novinec med starimi mački 3. redko krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom 4. star. sidro: spustiti mačka; vzdignili so mačka in odpluli 5. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj; z mačkom obračati hlode; z mačkom odtrgati goreči del strehe 6. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka; v mačku je imel veliko denarja ● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja; nizko reži se kot pečen maček zelo ◊ agr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki; petr. apneni maček lehnjak; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu ♪
  9.      máčka  -e ž (ȃ) 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je potiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka // mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade 2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal 3. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka ♪
  10.      madison  -a [méd-] m (ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison ♪
  11.      mágičen  -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
  12.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  13.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  14.      magistrále  -a m (ȃ) lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren) ♪
  15.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  16.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  17.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  18.      magnétnica  -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice ♪
  19.      magnificénca  -e ž (ẹ̑) navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas ♪
  20.      magót  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana ♪
  21.      máhničevec  -vca m (ȃ) pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec ♪
  22.      máhničevstvo  -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪
  23.      mája  -e ž (á) 1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi 2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo ♪
  24.      majánje  tudi májanje -a s (ȃ; á) glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta ♪
  25.      majáti  májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol // povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje ● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje majáti se, tudi májati se 1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo 2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih 3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam // iti, hoditi: kam se pa maješ ● ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; žarg., šah. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize majáje: pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto majajóč -a -e: majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno ♪

   1.191 1.216 1.241 1.266 1.291 1.316 1.341 1.366 1.391 1.416  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA