Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ver (116-140) 
- avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi ♪
- babjevérec -rca m (ẹ̑) ekspr. praznoverec, vraževerec: imeli so ga za babjeverca; ne bodi tak babjeverec ♪
- babjevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen ♪
- babjevérnež -a m (ẹ̑) ekspr. praznovernež, vraževernež: ciganka prerokuje babjevernežem ♪
- babjevérnost -i ž (ẹ́) ekspr. praznovernost, vraževernost: znan je po svoji babjevernosti ♪
- babjevérski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. praznoveren, vraževeren: babjeverske misli ♪
- babjevérstvo -a s (ẹ̑) ekspr. praznoverstvo, vraževerstvo: preganjati babjeverstvo ♪
- bakaláver -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti ♪
- blánkvêrz -a m (ȃ-ȇ) lit. peterostopni jambski verz brez rime: pesnitev v blankverzih ♪
- brezvérec -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec ♪
- brezvéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek ♪
- brezvérje -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
- brezvérka -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka ♪
- brezvérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
- brezvérski -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori ♪
- brezvérstvo -a s (ẹ̑) stanje brez vere, veroizpovedi: širjenje brezverstva / priznati svoje brezverstvo ♪
- brontozáver -vra m (á) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- centaver gl. kentaver ♪
- covercoat gl. koverkot ♪
- četvér -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver ♪
- četvér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem ♪
- četvérček -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke ♪
- četvérec in četvêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder ♪
- četvéren -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami ♪
- četvérica -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica ♪
1 16 41 66 91 116 141 166 191 216 
