Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ventrikel (2)

1.      ventríkel  -kla m (í) anat. vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin, srčni prekat: iz desnega ventrikla gre kri v pljuča / srčni ventrikel // votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino, možganski prekat: ventrikli so ognojeni / možganski ventrikel ♪
2.      ventrikuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ventrikel: ventrikularna aritmija / ventrikularni sistem ♪