Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veni (636-660)


  1.      ráteški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja ♪
  2.      razbírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. razpoznavati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: s prstom je kazal črke in razbiral besede; razbirati napise / nezaupno ga je opazovala, ko je razbiral pismo bral; razbirati podatke z instrumentov odčitavati // razumevati ustaljene, dogovorjene znake; brati: zidar mora znati razbirati gradbeni načrt; razbirati šifrirano besedilo 2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotavljati, spoznavati kaj: iz urejenosti izložb je razbiral okus, znanje aranžerja / razbirati posamezne predmete razločevati // ugotavljati, spoznavati sploh: iz njegovih besed razbiram, da je zelo nezadovoljen / znanstveniki razbirajo skrivnosti narave odkrivajo, razkrivajo / z njenega obraza razbira, kaj misli ● knjiž. zdelo se je, kot da razbira nasprotnikovo ponudbo presoja, ocenjuje; knjiž. razbiral je, kaj naj reče premišljeval, pretehtaval; publ. razbirati zrno od plev ločevati ♪
  3.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  4.      razčlenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti ♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon ♪
  5.      razdelítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdelitev: razdelitveni ključ, načrt / razdelitvena komisija ♪
  6.      raziskáva  -e ž (ȃ) glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav ♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave ♪
  7.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  8.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  9.      razjéda  -e ž (ẹ̑) 1. vdolbina, ki jo naredi voda: razjede na kraških tleh; razjeda v skali 2. poškodba kovine zaradi kemičnega delovanja: razjede na železu 3. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi: kisline povzročajo razjede; razjede in opekline // razpadanje tkiva na koži ali sluznici: razjeda na koži, nogi, očesu / golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah; želodčna razjeda ♪
  10.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
  11.      razlastítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt ♦ jur. razlastitveni postopek ♪
  12.      rázlog  -óga m (á ọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš ♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi ♪
  13.      razložíti  -ím dov., razlóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis 6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina ● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda ♦ muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda ♪
  14.      razočárati  -am dov. (ȃ) vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran ♪
  15.      razorožítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca ♪
  16.      razpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri ♪
  17.      razporejênost  -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razporejenost prostorov / razporejenost zdravstvenih organizacij / razporejenost otrok po starosti ♪
  18.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  19.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
  20.      razvejênost  in razvéjenost -i ž (é; ẹ̑) lastnost, značilnost razvejenega: razvejenost debla / razvejenost žil / organizacijska razvejenost; razvejenost znanstvenih panog ♪
  21.      razvnémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. povzročati, da kaj močneje gori: veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo 3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv: igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik: razvnema ga ljubezen, maščevalnost ● ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni razvnemajóč -a -e: prisluhniti razvnemajoči se debati ♪
  22.      razvnéti  -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á) 1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce ● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen razvnét -a -o: razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti ♪
  23.      razvodenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: sladka pijača je čez poletje razvodenela; strup se je razvodenel // postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja podrobnosti razvodenel / ta dejavnost je z leti razvodenela / njihove trditve so ob dejstvih razvodenele niso več prepričljive razvodenèl in razvodenél -éla -o: razvodeneli pojmi; razvodenela kri; razvodenela razprava ♪
  24.      razvrstítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem ♪
  25.      razžgáti  -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri razžgáti se razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen razžgán -a -o: razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje ♪

   511 536 561 586 611 636 661 686 711 736  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA