Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

veni (11-35)



  1.      gospodárstvenik  -a m () strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki; bil je znan kot dober gospodarstvenik
  2.      hudožéstvenik  -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov
  3.      intervenírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagalaekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem
  4.      juvenílen  -lna -o prid. () knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza
  5.      kládvenica  -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena
  6.      konvenírati  -am nedov. () knjiž., navadno z dajalnikom ustrezati, biti primeren: poslano blago nam konvenira
  7.      léstvenica  -e ž (ẹ̑) 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico 2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov
  8.      léstvenik  -a m (ẹ̑) 1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom 2. knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: potegniti lestvenik izpod kozolca; drdrajoči lestveniki
  9.      létvenik  in letveník -a m (ẹ̑; í) 1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku 2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik
  10.      molítvenik  -a m () rel. knjižica z molitvami: odpreti molitvenik; podobice so hranili v molitvenikih
  11.      ovéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas postati nekoliko (u)vel: ta roža hitro ovene; pren., ekspr. dekle od žalosti ovene // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): nenadna ljubezen največkrat hitro ovene ovénjen -a -o ovenel: ovenjen cvet; prim. ovel, oveneti
  12.      parvení  -ja m () nav. slabš. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje, povzpetnik: bil je tip pravega parvenija; denarni, intelektualni parveniji
  13.      parveníjka  -e ž () ženska oblika od parveni
  14.      parveníjski  -a -o prid. () nanašajoč se na parvenije: parvenijska častihlepnost / parvenijski tip človeka / parvenijsko meščanstvo
  15.      parveníjstvo  -a s () nav. slabš. lastnosti, značilnosti parvenijev: posmehoval se je njenemu brezobzirnemu parvenijstvu
  16.      poslovenítelj  -a m () knjiž., redko prevajalec v slovenski jezik: poslovenitelj drame je naš znani prevajalec
  17.      poslovenítev  -tve ž () glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve
  18.      poslovéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora 2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik poslovénjen -a -o: njegova žena je poslovenjena Čehinja
  19.      povéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas drug za drugim oveneti: ta roža hitro povene
  20.      proveniénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin
  21.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva
  22.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice
  23.      slovénika  -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́) lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika
  24.      sloveníst  -a m () strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste
  25.      slovenístičen  -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA